Jedro

Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zadevajo istovetnost pravdnih strank, učinkujejo tudi proti dedičem, univerzalnim pravnim naslednikom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa in dovoli ponovni vpis plombe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini s parc.št. 5446/4, vpisani v vl.št. 3196, k.o. P. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in dovoli zemljiškoknjižni vpis kot je predlagan, priglaša pritožbene stroške. Predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je nepremičnina last L.B., sodba pa zavezuje G.B., zato je ocenilo, da ne gre za listino, ki bi zavezovala zemljiškoknjižno lastnico L.B. in je predlog za vpis zavrnilo. Tak zaključek je zmoten. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je L.B. postala zemljiškoknjižna lastnica predmetne parcele na podlagi dedovanja po očetu, ki ga zavezuje zemljiškoknjižna listina, sodba Okrajnega sodišča v P. z dne 26.09.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. opr.št. I Cp 75/2001 z dne 19.03.2002. Gre za univerzalno nasledstvo, tudi prevzem pasiv do vrednosti podedovanega premoženja in ne more biti dvoma, da pravnomočna sodba, ki zavezuje očeta sedanje zemljiškoknjižne lastnice le do solastniškega deleža veže tudi sedanjo zemljiškoknjižno lastnico, saj je z dedovanjem po pokojnem očetu prevzela tudi obveznost izdati predlagatelju zemljiškoknjižno listino, a tega očitno noče izpolniti in jo napadeni sklep pri tem močno podpira.

Pritožba je utemeljena.

V 9. čl. Zakona o zemljiški knjigi 1 (ZZK-1) je uzakonjeno načelo pravnega prednika, izpeljano pa v določbah 149. in 150. čl. ZZK-1. Vpis je tako dovoljen po določbi 2. alineje 1.odst. 150.čl. ZZK-1 proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica glede katere se bo opravil vpis, ob nadaljnjem pogoju, če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi. Slednji pogoj po oceni sodišča prve stopnje ni izpolnjen, izpolnjen bi bil le, če bi bila oseba, ki je vpisana, označena v izreku odločbe in mora pri vseh vrstah vpisov biti nasledstvo razvidno iz listine, ki je podlaga za vpis. To stališče po oceni pritožbenega sodišča ni pravilno, saj je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da subjektivne meje pravnomočnosti, ki zadevajo istovetnost pravdnih strank, učinkujejo tudi proti dedičem, univerzalnim pravnim naslednikom. Pritožnik pa trdi, da je sedanja zemljiškoknjižna lastnica dedinja osebe, navedene kot tožene stranke v izreku odločbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu ter da sklep o dedovanju zemljiška knjiga ima, in je tudi bil podlaga vknjižbi lastninske oz. solastninske pravice na dedinjo. Če to drži, bi pravno nasledstvo bilo razvidno iz listin, ki so podlaga za vpis (pravnomočna sodba in pravnomočen sklep o dedovanju). Ker pa zaradi zmotnega stališča sodišče prve stopnje ni presodilo, ali so izpolnjene procese in materialne predpostavke za vpis, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, kjer bo moralo presoditi, ali so tudi drugi potrebni pogoji za vpis izpolnjeni (5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).