Jedro

Če vprašanje o stvarni pristojnosti ni nastalo, sodišče nima podlage za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP, čeprav tožena stranka vrednosti spornega predmeta (zaradi odmere stroškov) ugovarja v odgovoru na tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek stroškov pravdnega postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki zviša za 57,11 EUR (na 171,35 EUR).

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 142,79 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15 dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 114,24 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka (tožnica), in sicer se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa (za del, ko niso priznani višji stroški). Predlaga, da pritožbeno sodišče tožnici prizna razliko pravdnih stroškov, podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču zadevo v ponovno odločanje. Tožnica se ne strinja s stališčem sodišča, ki je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek 650,00 EUR, kolikor naj bi izvršitelj ocenil predmete, in ne vrednosti, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Šlo je za pavšalno oceno izvršitelja, na katero tožnica ni imela vpliva in ni mogla dati pripomb, saj ni bila stranka izvršilnega postopka. Navedla je skupno vrednost predmetov, kot so najmanj vredni, saj kot lastnica pozna njihovo vrednost. Tudi s strani izvršitelja predmeti niso bili ocenjeni na 650,00 EUR, ampak na 750,00 EUR. Sodišče glede vrednosti spora ni sprejelo nobenega sklepa, v sodbi na podlagi pripoznave pa je tudi upoštevalo vrednost, kot jo je navedla tožnica v tožbi in ne nižje vrednosti. Sodišče bi tako moralo tožnici stroške odmeriti glede na vrednost spornega predmeta navedenega v tožbi in ji priznati dodatni znesek 57,11 EUR s pripadki.

3. Tožena stranka (toženka) v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se mora sodišče, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, v primeru, ko tožeča stranka v tožbi navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, pred pričetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati v pravilnost navedene vrednosti. O tem odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. Toženka je vrednosti spornega predmeta (zaradi odmere stroškov) ugovarjala v odgovoru na tožbo, vendar vprašanje o stvarni pristojnosti ni nastalo, zato podlage za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP sodišče ni imelo in posebnega sklepa tudi ni izdalo. Nasprotno, v sodbi z dne 28. 3. 2018 je navedlo vrednost spornega predmeta 2.000,01 EUR in v sodbi podalo tudi splošni pravni pouk (in ne pouk za primer spora majhne vrednosti).

6. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo vrednosti zaradi določitve prave vrednosti predmeta postopka za plačilo sodne takse in tudi glede tega ni izdalo odločbe.1 Kljub temu je v izpodbijanem sklepu pri odmeri stroškov upoštevalo drugačno vrednost, kot je bila določena v tožbi.

7. Tožnica utemeljeno navaja, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki je pravdne stroške odmerilo od zneska 650,00 EUR in ne od vrednosti spornega predmeta 2.000,01 EUR, napačno. Stroški se namreč odmerjajo od vrednosti spornega predmeta, drugačne vrednosti, kot je bila določena v tožbi, pa sodišče prve stopnje z odločbo ni ugotovilo. Sodišče tudi ni upoštevalo 4. člena Odvetniške tarife, ki navaja, kako se vrednost odvetniške storitve določa. 8. Glede na vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi in v sodbi, ki ni bila izpodbijana, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov ob povedanem napačno izhajalo iz zneska 650,00 EUR. Vrednost spornega predmeta v zadevi znaša 2.000,01 EUR in od te vrednosti je treba odmeriti pravdne stroške. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da bi sodišče tožnici moralo priznati: 300 točk za sestavo tožbe, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar skupaj znaša 171,35 EUR, to je 57,11 EUR več, kot je tožnici priznalo sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in odločitev o stroških spremenilo tako, da je toženka tožnici dolžna povrniti še nadaljnjih 57,11 EUR pravdnih stroškov in je temu ustrezno oblikovalo stroškovni izrek. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

9. Tožnica je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti tudi pritožbene stroške. Ti predstavljajo stroške za zastopanje po odvetniku, in sicer za sestavo pritožbe 250 točk, materialne stroške 2 % ter 22 % DDV, kar skupno znaša 142,79 EUR.

1 Tožnica je bila plačila sodnih taks oproščena.