Jedro

Iz razloga razveze zakonske zveze tožnik ne more zahtevati razveljavitve darilne pogodbe, saj zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, namreč na veljaven nastanek pogodbe nimajo nobenega vpliva. Lahko pa pomenijo, da je zaradi njihovega poznejšega nastanka odpadla podlaga tega pravnega posla (1. odstavek 51. člena ZOR). S tem je pravni posel prenehal veljati, stranki, ki sta v izvrševanju darilne pogodbe dali ali prejeli, pa imata pravico zahtevati nazaj dano oziroma dolžnost vrniti prejeto.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o priznanju solastninske pravice, s katero je tožnik podaril toženki polovico nepremičnin vl.št. 1955 k.o. D., razen prizidka, ki stoji na parceli št. 5120 in dela te parcele, na kateri stoji prizidek, ter zahtevek, da mora toženka izročiti tožniku, po odpisu prej navedenega prizidka in zemljišča, na katerem prizidek stoji, listino, s katero se bo lahko vpisal kot lastnik na toženko vpisani polovici nepremičnin.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal revizijskemu sodišču spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo pritožbenemu predlogu, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje. V reviziji navaja, da funkcionalno zemljišče sploh ni bilo ugotovljeno, tudi dokazni postopek ni tekel v tej smeri, to zemljišče pa tudi ni bilo ovrednoteno. Sodišči nista upoštevali, da je bil tožnik pred začetkom investiranja izključni lastnik nepremičnin, vpisanih v vl.št. 1955, k.o. D. S toženko sta skupaj investirala v novo zgrajeni prizidek, ki ima s starim skupno streho. Stari objekt ima tloris 7 x 8 m, novi pa 6 x 12 m. Le novi objekt je skupno premoženje zakoncev, nikakor pa ne stari del. Če bi dokazni postopek tekel v smeri ugotavljanja skupnega premoženja, bi lahko sodišči dobili pravo sliko o deležih na skupnem premoženju. Stari objekt z zemljiščem, ki mu pripada, je nedvomno tožnikovo posebno premoženje, zato toženkin delež na spornih nepremičninah ne more biti polovičen. Tako sodišči nimata pravih zaključkov o tem, kar sta zakonca ustvarila v času ekonomske in življenjske skupnosti in s tem o višini solastnih deležev.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Dejansko podlago izpodbijanih sodb sodišč prve in druge stopnje, ki je bila hkrati neizpodbojna podlaga revizijski presoji (3. odstavek 385. člena ZPP), predstavljajo naslednje ugotovitve: - da sta pravdni stranki dne 19.1.1982 sklenili pogodbo o delitvi skupnega premoženja, s katero je tožnik kot zemljiškoknjižni lastnik priznal toženki, da je solastnica nove stanovanjske hiše z drvarnico do ene polovice in hkrati darilno pogodbo, s katero je tožnik podaril toženki eno polovico zemljišča parc.št. 5120 (stavbišče 144 m2, dvorišče 506 m2), na katerem stoji hiša z drvarnico in zemljišče parc.št. 5121 (travnik 582 m2), ki služi kot funkcionalno zemljišče k hiši, - da predstavlja objekt, ki stoji na navedenem zemljišču, novogradnjo (obnova stare hiše z zgraditvijo prizidka), - da predstavlja celotno zemljišče navedenih parcel funkcionalno zemljišče k navedenemu objektu.

Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je materialopravno pravilna izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev zgoraj navedene darilne pogodbe in izstavitev tabularne listine za podarjeno premoženje.

Iz razloga razveze zakonske zveze tožnik ne more zahtevati razveljavitve darilne pogodbe, saj zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, namreč na veljaven nastanek pogodbe nimajo nobenega vpliva. Lahko pa pomenijo, da je zaradi njihovega poznejšega nastanka odpadla podlaga tega pravnega posla (1. odstavek 51. člena ZOR). S tem je pravni posel prenehal veljati, stranki, ki sta v izvrševanju darilne pogodbe dali ali prejeli, pa imata pravico zahtevati nazaj dano oziroma dolžnost vrniti prejeto. V obravnavani zadevi bi bil zato lahko tožnikov tožbeni zahtevek upošteven le v delu, v katerem zahteva od toženke izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se lahko vpisal kot lastnik podarjenih nepremičnin, potem, ko bi se od teh nepremičnin odpisale tiste, ki so bile predmet pogodbe o delitvi skupnega premoženja. Ta del tožbenega zahtevka je mogoče šteti kot zahtevek za vrnitev darila v smislu 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vendar pa ob dejanskih ugotovitvah, da zgradba predstavlja novogradnjo, nastalo z obnovo starega objekta in zgraditvijo prizidka, torej celoto, in ob ugotovitvi, da predstavlja celotno zemljišče funkcionalno zemljišče k zgradbi (z revizijsko trditvijo, da to ni bilo ugotovljeno, poskuša tožnik z nedovoljenim izpodbijanjem dejanske podlage odločitve), tako zahtevana vrnitev darila ni možna. Da zahteva nemogoče, je očitno spoznal tudi tožnik sam, ko je začel v pritožbenem postopku očitati sodišču (s čimer nadaljuje tudi v reviziji), da bi moralo ugotoviti drugačno razmerje solastnih deležev pravdnih strank, ob upoštevanju vrednosti podarjenih nepremičnin. Vendar to ni predmet tožbenega zahtevka. Po drugi strani pa ni naloga sodišča, da išče ustrezno rešitev, ki bi šla tožeči stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje spora. To bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti, po katerem je sodišče pooblaščeno, da odloča v mejah zahtevkov, ki so jih postavile stranke (1. odstavek 2. člena ZPP).

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je revizijsko sodišče potem, ko je ugotovilo, da tudi bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti, ni bilo, revizijo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).