Jedro

Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 19. 9. 2016 in odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 14. 1. 2016 zavrne.

II. Stroški postopka tožnika bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 9. 2016 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 14. 1. 2016 in naložilo toženi stranki, da je dolžna v 8 dneh od prejema te sodbe plačati 181,15 EUR stroškov v korist proračuna Republike Slovenije na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je napačno naziranje sodišča prve stopnje, da je bila z obvestilom pristojnega prvostopnega organa o napotnici z dne 1. 9. 2015 in s sporazumom o poslovnem sodelovanju z dne 28. 9. 2015 izpolnjena tožnikova obveznost na podlagi odločbe Centra za socialno delo A. z dne 7. 10. 2015 in v tem smislu obveznost na podlagi 42. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Na podlagi citirane odločbe z dne 7. 10. 2015 je bila tožniku za čas od 1. 10. 2015 do 31. 1. 2016 priznana pravica do denarne socialne pomoči v višini 346,65 EUR mesečno in za isto obdobje tudi pravica do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev. V citirani odločbi je bil tožnik opozorjen, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic po ZUPJS v skladu s prvim odstavkom 42. člena izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev in da je dolžan pristojnemu centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v 8 dneh, ko je taka sprememba nastala in je zanjo izvedel. Po mnenju tožene stranke ne drži, da je tožnik toženo stranko še pred izplačilom za mesec oktober 2015 obvestil o denarnem prejemku, ki ga bo prejel v mesecu novembru 2015 na podlagi napotnice in sklenjenega sporazuma o poslovnem sodelovanju. Konkretna napotitev tožnika v program delovne rehabilitacije in posledično tudi sklenjen sporazum o poslovnem sodelovanju je zgolj podlaga za izplačilo prejemka, ki ga je tožnik prejel za opravljeno delo v mesecu oktobru 2015 in mu je bilo nakazano na njegov transakcijski račun novembra 2015 in v nobenem smislu ni utemeljen zaključek, da je tožnik toženo stranko že vnaprej obvestil o denarnem prejemku, še pred njegovim dejanskim prejetjem. Poudarja, da ni utemeljeno sklepati, da tožnik ni bil seznanjen z dejanskim obsegom svoje obveznosti sporočanja novih dejstev in okoliščin v okviru črpanja pravic iz javnih sredstev. Dodatno navaja, da je tožnik izrecno izpovedal, da je skupaj z vložitvijo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo je na pristojni center za socialno delo vložil dne 21. 12. 2015, toženo stranko seznanil o prejetem dohodku na podlagi zaposlitvene rehabilitacije. Vztraja, da tožnik pristojnega centra za socialno delo ni pravočasno obvestil o prejetem dohodku na podlagi zaposlitvene rehabilitacije in sicer v 8 dneh, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. S tem pa tudi ni izpolnil zakonsko določene obveznosti na strani upravičenca. Posledično je bilo z izpodbijanima odločbama centra za socialno delo z dne 14. 1. 2016 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 19. 9. 2016 skladno z 42. členom ZUPJS tudi pravilno odločeno, da se predhodna odločba centra za socialno delo z dne 7. 10. 2016 razveljavi z dnem 1. 12. 2015, to je prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, ob upoštevanju, da je nova okoliščina nastopila v mesecu novembru 2015. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnik denarno socialno pomoč na podlagi predhodne odločbe centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015 za mesec december 2015 že prejel nakazano ter v postopku s strani tožnika tudi ni bilo prerekano, je v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZUPJS tudi pravilna odločitev v izpodbijanih odločbah, da je tožnik dolžan vrniti neupravičeno prejeta denarna sredstva v višini 316,29 EUR, kar predstavlja razliko med višino prejete denarne socialne pomoči za mesec december 2015 na podlagi odločbe z dne 7. 10. 2015 in višino denarne socialne pomoči na podlagi nove odločbe z dne 14. 1. 2016. V potrditev svojega stališča glede obstoja pravne podlage za ponovno odločanje o tožnikovi upravičenosti do denarne socialne pomoči se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 28/2016 z dne 5. 4. 2016. V tem kontekstu, kot zmotno in neutemeljeno prereka pravno naziranje sodišča v izpodbijani sodni odločbi, da dejstvo, da je tožnik v istem obdobju prejel denarno socialno pomoč in nagrado iz naslova usposabljanja delovnih invalidov, ni razlog za razveljavitev odločbe o priznanju pravice iz javnih sredstev za nazaj in da zakon dopušča razveljavitev take odločbe samo za naprej, v primeru pravočasno sporočenega dejstva s strani upravičenca. Meni, da bi bil z navedeno interpretacijo 42. in 44. člena ZUPJS izvotljen osnovni namen konkretnih določb. Dodatno se sklicuje na namen pravice do denarne socialne pomoči in na to, da je pri tožniku po prejemu dohodka iz naslova zaposlitvene rehabilitacije bil izboljšan njegov materialni položaj.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 9. 2016, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 14. 1. 2016. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 10. 2015 razveljavi z dnem 1. 12. 2015. Hkrati je odločil, da je tožnik do denarne socialne pomoči upravičen v višini 30,36 EUR mesečno za čas od 1. 12. 2015 do 31. 1. 2016 in da je neupravičeno prejeta javna sredstva za mesec december 2015 v višini 316,29 EUR dolžan vrniti v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe na račun tožene stranke. V tej zadevi je v zvezi s citiranima odločbama sporno vprašanje, ali je tožena stranka imela pravno podlago, da je od tožnika zahtevala vračilo denarne socialne pomoči v višini 316,29 EUR za obdobje, ko je poleg denarne socialne pomoči prejel dohodek iz naslova zaposlitvene rehabilitacije v višini 316,29 EUR.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik na podlagi odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 10. 2015, s katero je bila z dnem 1. 10. 2015 razveljavljena odločba centra za socialno delo št. ... z dne 24. 7. 2015, upravičen do denarne socialne pomoči v višini 346,65 EUR mesečno za čas od 1. 10. 2015 do 31. 1. 2016. V istem obdobju je bil na podlagi te odločbe upravičen tudi do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik preko Zavoda RS za zaposlovanje napoten v šolo na usposabljanje za vzdrževalca. Iz dokumentacije, ki jo je povzelo tudi sodišče prve stopnje je razvidno, da je tožnik toženca dne 29. 9. 2015 seznanil z napotnico v zaposlitveno rehabilitacijo z dne 1. 9. 2015 in da je dne 26. 10. 2015 toženca obvestil še o sporazumu o poslovnem sodelovanju, sklenjenim med njim, zavodom B. kot izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije in Osnovno šolo C., A. kot njegovim delodajalcem, iz katerega je razvidno, da je tožnik v usposabljanju vključen od 5. 10. 2015 do 31. 12. 2015. Nadalje pa je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da je tožnik v mesecu novembru 2015 poleg denarne socialne pomoči prejel tudi dohodek iz naslova vključenosti v poklicno rehabilitacijo.

7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) in ZUPJS. V času izdaje izpodbijanih odločb je ZUPJS v 42. členu določal, da morajo pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Upravičenci do javnih sredstev, med drugim tudi do denarne socialne pomoči, so dolžni centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali so zanjo izvedeli. Izrecno pa je določeno, da center za socialno delo v takih primerih na novo odloči o posamezni pravici. Hkrati je v 42. a členu posebej določeno, da mora tudi center za socialno delo ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali upravičen v nižjem znesku in za krajše obdobje in začeti postopek po uradni dolžnosti. V 42. b členu pa je izrecno določeno, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je izvedel po uradni dolžnosti, ali v roku, določenem v 42. členu zakona, na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, enako pa odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe tudi v primeru, če je upravičenec o dejstvih in okoliščinah center za socialno delo obvestil po roku iz drugega odstavka 42. člena tega zakona, če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanje, nižjo višino sredstev ali izdati drugačno odločbo o pravici.

8. Čeprav tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, pa to glede na citirano pravno podlago niti ni relevantno. Prav tako ni relevantno dejstvo, da je center za socialno delo že dne 29. 5. 2015 seznanil z napotnico v zaposlitveno rehabilitacijo z dne 1. 9. 2015 in dne 26. 10. 2015 še o sporazumu o poslovnem sodelovanju. V tožnikovem primeru pa glede na drugi odstavek 42. b člena ZUPJS, ker gre za spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti nižjo višino sredstev, niti ni odločilno, ali je tožnik pravočasno v roku 8 dni, ali po tem roku, obvestil center za socialno delo, da je v mesecu novembru 2015 prejel dohodek iz naslova vključenosti v poklicno rehabilitacijo.

9. Za razrešitev sporne zadeve je ključnega pomena, da je bila na podlagi odločbe Centra za socialno delo A. z dne 7. 10. 2015 tožniku dodeljena pravica do denarne socialne pomoči od 1. 10. 2015 do 31. 1. 2016 v znesku, ki je bil enak 1,28 kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v času izdaje citirane odločbe znašal 270,82 EUR, ob upoštevanju, da je bil tožnik od 2. 9. 2015 vključen v zaposlitveno rehabilitacijo, zaradi česar je imel status delovno aktivne osebe. Denarna socialna pomoč je bila tožniku tako priznana v višini 346,65 EUR, ki jo je za mesece oktober, november in december tudi prejel. Za mesec november, ko je tožnik prejel denarno socialno pomoč v takšni višini, pa je dne 23. 11. 2015 dobil še izplačan dohodek iz naslova vključenosti v poklicno rehabilitacijo v višini 316,29 EUR.

10. Zaradi izplačanega dohodka iz naslova vključenosti v poklicno rehabilitacijo v višini 316,29 EUR v mesecu novembru 2015, so nastopile okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na višino denarne socialne pomoči. Toženec je na podlagi podatkov, da je tožnik novembra 2015 prejel poleg denarne socialne pomoči v višini 346,45 EUR še dohodek iz naslova vključenosti v poklicno rehabilitacijo v višini 316,29 EUR, postopal skladno z določbo četrtega odstavka 42. člena ZUPJS in na novo odločil o tožnikovi pravici do denarne socialne pomoči od 1. 12. 2015 dalje, to je na podlagi prvega odstavka 42. b člena od prvega dne naslednjega meseca po nastopu spremembe. Toženec pa je pravilno odločil tudi o vračilu neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. 11. Vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev ureja 44. člen ZUPJS. Po tej določbi je javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena, ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, so v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva oseba dolžna vrniti. V tretjem odstavku 44. člena ZUPJS pa je tudi določeno, da center za socialno delo odloči o višini, načinu in o času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena v istem postopku.

12. Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo A. z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016 izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.

13. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb z dne 19. 9. 2016 in z dne 14. 1. 2016 zavrnilo in sklenilo, da stroški postopka, ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZPP, ker tožnik v postopku ni uspel, dodeljena pa mu je bila brezplačna pravna pomoč, bremenijo proračun.