Up-265/00

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve ustavne pravice do peticije se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik navaja, da je vložil več peticij na državne organe (Predsednika Republike, Državni zbor, Ministrstvo za obrambo), ki pa nanje sploh niso odgovorili oziroma so bili odgovori vsebinsko neustrezni.

2.V pritožbi tudi obširno utemeljuje, zakaj ni izčrpal rednega pravnega sredstva - sodnega varstva v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave, saj meni, da je očitno neučinkovito in da od Upravnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo s svojo odločitvijo uspelo odpraviti očitano kršitev. Če pa bi Ustavno sodišče le menilo, da je sodno varstvo v upravnem sporu učinkovito pravno sredstvo, predlaga, naj Ustavno sodišče uporabi drugi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) in odloča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, saj naj bi bili za tako ravnanje izpolnjeni predpisani pogoji.

3.Podrejeno, za primer, da bi Ustavno sodišče ugotovilo, da niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o ustavni pritožbi, predlaga, naj se vloga smiselno obravnava kot pobuda za oceno ustavnosti Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list, RS, št. 80/99 - v nadaljevanju ZUP).

B.

4.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS).

5.Glede na navedeno ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost naslovnika peticije) ni možna. Kljub temu pa Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do peticije. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) je za navedeni postopek pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.

6.Pritožnik zatrjuje, da je sodno varstvo v upravnem sporu očitno neučinkovito. V dokaz svoje trditve navaja le lastne domneve. Tako se sprašuje, ali je od Upravnega sodišča realno pričakovati, da bo zatrjevano kršitev sploh ugotovilo, saj je edina materialna podlaga za odločitev določba Ustave o pravici do peticije. Razen tega naj bi Upravno sodišče ne imelo na voljo učinkovite sankcije, saj ni zakona, ki bi določal način uresničevanja pravice do peticije in sankcije za kršitve. Izražene dvome, mnenja in domneve pritožnik ne podkrepi z dokazi, ki bi utemeljili njegove navedbe. Neutemeljeno je vnaprej in na podlagi občutkov odrekati Upravnemu sodišču sposobnost odločanja v konkretni zadevi oziroma trditi, da je takšno sodno varstvo neučinkovito.

7.Prav tako niso podane predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Po stališču Ustavnega sodišča (sklep št. Up-261/98 z dne 13. 1. 2000, Uradni list RS, št. 6/2000) namreč upravnega spora, glede na določbe ZUS, ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora.

8.Ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Podrejene pobude za oceno ustavnosti ZUP Ustavno sodišče ni presojalo, saj ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno predlagal presojo ustavnosti zakona.

Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo oziroma ugotovilo njegovo protiustavnost (v primeru pravne praznine) po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan