Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje proti dolžniku dovolilo izvršbo zaradi izterjave zneska 75.855,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 30.3.1998 in stroškov izvršilnega postopka v znesku 8.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.6.1999, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, to je sklepa Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. P 103/97, z dne 30.3.1998, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1633/98, z dne 28.10.1998. Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da je postopek v pravdni zadevi P 103/97 še vedno v teku in je zoper sklep o zavrženju tožbe vložena revizija. Torej je ugovor po 1. točki 63. člena Zakona o izvršilnem postopku povsem zakonit in utemeljen. Navaja še, da je sodišču znano, da ne obstaja zakonita osnova za terjatev sodnih stroškov, ker je kot invalid z dokaj nizkimi prejemki opravičen njihovega plačila. Obstajajo tudi zakoniti pogoji za nasprotno izvršbo.
Upniku je bil ugovor vročen 28. 8. 1999, odgovor nanj pa je poslal priporočeno po pošti 10. 9. 1999, torej po izteku 8 dnevnega roka iz 2. odstavka 57. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). Na podlagi določbe 1. odstavka 58. člena ZIZ sodišče v takem primeru šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor dolžnika ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena ZIZ).
Ugovor ni utemeljen.
Na podlagi določbe 1. odstavka 55. člena ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik pa v ugovoru ne uveljavlja nobenega od takih razlogov, zato tudi domneva o resničnosti njegovih trditev, ker upnik na ugovor ni pravočasno odgovoril, ne more imeti za posledico njegove utemeljenosti. Dolžnikova invalidnost in nizki prejemki ne pomenijo ovire za dopustnost izvršbe. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, v tem primeru na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo (17. člen ZIZ) in ne more presojati utemeljenosti obveznosti, ki iz nje izvira. Tudi vložitev izrednega pravnega sredstva - revizije ni razlog, ki bi preprečaval izvršbo. Iz tega razloga lahko dolžnik, če izkaže še druge predpostavke, kvečjemu predlaga njen odlog v skladu z določbami 71. člena ZIZ. Sploh pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom opr. št. II Ips 188/99, z dne 10.11.1999, medtem zavrnilo dolžnikovo revizijo zoper odločbo, ki je v tej zadevi izvršilni naslov. Dolžnikovo pavšalno navajanje, da obstajajo pogoji za nasprotno izvršbo, je v ugovornem postopku brez pomena. Sodišče dovoli nasprotno izvršbo na dolžnikov predlog, ko je izvršba že opravljena, v primerih, ki so taksativno našteti v 67. členu ZIZ.
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.