Jedro

Ker gre pri vprašanju, ali v tožnikovem poštnem predalčniku ni bilo vročevalčevih obvestil, za dokazovanje t. i. negativnih dejstev, je treba presoditi vse okoliščine konkretnega primera.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote Murska Sobota, Izpostave Lendava, št. 0611-1314/2018-16 z dne 7. 8. 2019 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

_Iz izpodbijanega sklepa_

1. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Murska Sobota, Izpostava Lendava, je dne 7. 8. 2019 izdal sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnimi kaznimi št. 0611-1314/2018-16, iz katerega izhaja, da je odločba št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018, s katero je bila inšpekcijskima zavezancema A. A. in B. B. (v nadaljevanju: tožniku) kot lastnikoma kmetijskega zemljišča odrejeno, da morata do 22. 9. 2018 uničiti (pokositi ali zmulčiti) staro travo in razno podrast, ki so prerasli jugozahodni del zemljišča, neposredno ob zemljišču s parcelnima št. 978/3 in 988/4, obe v k. o.- ..., na površini približno 250 m2, dne 23. 9. 2018 postala izvršljiva ter se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka sklepa). Če inšpekcijska zavezanca ne bosta v celoti izvršila obveznosti iz zgoraj navedene odločbe v naknadnem roku, najkasneje do 15. 9. 2019, bo kot prisilno sredstvo za izvršitev izreka odločbe uporabljena denarna kazen v višini 400,00 EUR (2. točka izreka sklepa). Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe (3. točka izreka sklepa).

2. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot drugostopenjski organ, z odločbo št. 0611-2143/2019/4-VN z dne 6. 11. 2019 zavrnilo in odločilo, da je tožnik dolžan sam nositi stroške pritožbenega postopka.

_Tožbene navedbe_

3. Tožnik je vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Navaja, da odločbe št. 0611-1314/2018 z dne 22. 8. 2018 ni nikdar prejel. Izpostavlja, da se v samem spisu nahajata najmanj dve kopiji odločbe, kar pomeni, da je bila odločba vrnjena toženi stranki in tako ni res, da bi mu naj bila dne 10. 9. 2018 puščena v hišnem predalčniku. Poudarja, da vedno dviguje vsa pisanja, sploh pisanja upravnih in sodnih organov. Tako je tudi pravočasno in pravilno prevzel sklep o dovolitvi izvršbe, saj nima nobenega razloga, da pošte ne bi dvigoval. Ker je bil lansko leto avgusta zmeraj doma, torej ni bil odsoten, ni možno, da bi spregledal samo potrdilo o priporočeni pošiljki in kasneje še celotno odločbo, ki naj bi mu bila puščena v hišnem predalčniku, kar pa ne drži. Da vročitev ni bila opravljena v skladu s pravili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki predvideva osebno vročitev, pa je ugotovil dne 22. 8. 2019, ko je pri upravnem organu prejel kopijo odločbe št. 0611-1314/2018 z dne 22. 8. 2018 in kopijo poizvednice Pošte Slovenije.

4. Tožnik v nadaljevanju tožbe pojasnjuje, da odločba št. 0611-1314/2018 z dne 22. 8. 2018 ni pravilna, saj sta po pravnomočni sodni odločbi zavezanca za ureditev nepremičnine C. C. in Č. Č., kar je razvidno iz kopije delne poravnave, ki je bila sklenjena na zapisnik glavne obravnave pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. P 406/2013. Čeprav je res solastnik spornih nepremičnin, meni, da ni dolžan izvesti del, ki se od njega zahtevajo. Kljub nesporno opravljenemu inšpekcijskemu nadzoru namreč nima obveznosti izpolniti zahtev iz sklepa o dovolitvi izvršbe. Predlaga, da sodišče vpogleda v predloženo listinsko dokumentacijo, zasliši stranke in po potrebi priče ter da pribavi in vpogleda v upravni spis ter spis Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 406/2013. 5. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek odločanja, toženi stranki pa naloži, da mu povrne nastale stroške postopka.

_Navedbe tožene stranke_

6. Tožena stranka je dne 24. 1. 2020 sodišču predložila upravni spis in v odgovoru na tožbo prerekala vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijanih odločb. Navaja, da je bila odločba št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018 zavezancema vročena, kar je razvidno iz vročilnice in iz poizvednice (fikcija vročitve - dne 10. 9. 2018 puščeno v hišnem predalčniku). Ob kontrolnem pregledu je bilo ugotovljeno, da zavezanca nista izvršila naloženih obveznosti iz navedene odločbe. Upravni organ prve stopnje je zato zavezanca na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) opozoril, da bo uporabljen prisilni ukrep - denarna kazen, če ne bosta ravnala po izvršljivi odločbi in najkasneje do dne 15. 9. 2019 opravila naložene obveznosti. Ker zavezanca nista izpolnila odrejenih ukrepov po izvršljivi odločbi, je upravni organ ravnal na podlagi prvega in drugega odstavka 290. člena in jima, skladno z 298. členom ZUP, izrekel denarno kazen. Pripominja, da se preostale tožbene navedbe v celoti nanašajo na pravnomočno odločbo, ne pa na samo izvršbo, kot določa 292. člen ZUP.

7. Tožena stranka meni, da je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe upravnega postopka, pravilno uporabil materialno pravo in popolno ugotovil dejansko stanje zadeve, zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 19. člena ZUS-1, je sodišče o predmetni zadevi obvestilo inšpekcijskega zavezanca A. A., ki v danem 15-dnevnem roku ni priglasil udeležbe v postopku upravnega spora.

_Odločanje po sodnici posameznici_

9. Sodišče je dne 5. 10. 2022 sprejelo sklep opr. št. II U 532/2019-12, na podlagi katerega odloča po sodnici posameznici iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1. Senat je namreč presodil, da so, glede na relevantno dejansko stanje (pravilnost vročitve odločbe št. 0611-1314/2018 z dne 22. 8. 2018 oziroma vprašanje, ali je navedena odločba postala izvršljiva), izpolnjeni pogoji za odločanje po sodnici posameznici, na kar pa tudi ni bilo pripomb s strani strank.

10. Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 51. člena ZUS-1 in določbami ZPP, ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je zaslišalo tožnika. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah.

11. V okviru dokaznega postopka je sodišče vpogledalo v vse listine upravnega in sodnega spisa, zlasti v kopijo odločbe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote Murska Sobota, Izpostave Lendava, št. 0611-1314/2018 z dne 22. 8. 2018 (A1), kopijo sklepa Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote Murska Sobota, Izpostave Lendava, št. 0611-1314/2018-16 z dne 7. 8. 2019 (A2), kopijo poizvednice z dne 10. 10. 2018 (A3), kopijo izjave z dne 1. 7. 2019 (A4), kopijo pritožbe z dne 26. 8. 2019 (A5), kopijo zapisnika o naroku za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti z dne 9. 4. 2015 (A6), poziv z dne 4. 7. 2018, naslovljen na B. B., s pripadajočo vročilnico, poziv z dne 4. 7. 2018, naslovljen na A. A., s pripadajočo vročilnico, vročilnico, s katero je izkazana vročitev izpodbijane odločbe z dne 22. 8. 2018 A. A., listino „Neobdelovanje oz. zaraščenost dela kmetijskega zemljišča“ št. 0611-1314/2018-12 z dne 26. 6. 2019 s povratnico in št. 0611-1314/2018-13 z dne 26. 6. 2019 s povratnico, sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. P 406/2013 (A8), zahtevek odvetnika D. D. z dne 20. 9. 2013 (A9), dopis odvetnika D. D. - izpolnitev dogovora z zadnje obravnave z dne 9. 4. 2015 (A10), sestavljen izpis za parcelo iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra (A11), cenilno poročilo z dne 16. 7. 2016 (A12), fotografije (A13), dopis odvetnika D. D. z dne 2. 12. 2019 (A14), ter zaslišalo tožnika. Sodišče ni vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 406/2013, saj je v obravnavani zadevi izpodbijan sklep o izvršbi in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu, zaradi česar izvedba navedenega dokaza ne bi v ničemer pripomogla k boljši razjasnitvi dejanskega stanja v zvezi s samo opravo vročitve odločbe o inšpekcijskem ukrepu.

12. Tožnik je na glavni obravnavi vztrajal pri tožbenih navedbah, in sicer, da odločbe z dne 22. 8. 2018 ni prejel, pri čemer je še dodatno pojasnil, da je imel tudi sicer že težave z vročitvijo uradnih pošiljk. Dogajalo se je, da ni dobil pisem iz Avstrije in Nemčije, od koder dobiva pokojnino, poštarja pa je tudi opozoril, da če se to ponovno zgodi, ga bo prijavil in bo izgubil službo. Pojasnil je, da ima zaklenjen hišni predalčnik pred hišo, zgoraj pa je reža, v katero se vrže pošta. Z inšpektorjem je govoril o navedeni zadevi, a mu je slednji rekel, da ga njegovi papirji ne zanimajo. Njegov sin A. A. je že več let v Nemčiji in ker nimata stikov, mu ni znano, ali je koga pooblastil za prevzem uradnih pošiljk. Se pa sicer njegov sin dobro razume s sosedom C. C., s katerim sta govorila, da ga bosta nagnala, sin pa je celo prodal 25% ceste brez njegovega podpisa za 29,00 EUR.

_Glede datuma odločitve_

13. Sodišče je na glavni obravnavi snemalo zaslišanje tožnika: prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožniku in toženi stranki vročen dne 13. 12. 2022. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni), je tako sodišče sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika, to je dne 18. 12. 2022. **K točki I izreka:**

14. Tožba je utemeljena.

15. Pri presoji izpodbijanega sklepa je sodišče dolžno paziti na zakonitost izdanega sklepa in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev sklepa, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

16. Po prvem odstavku 290. člena ZUP izda organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.

17. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ v izpodbijanem sklepu navedel le, da je odločba postala izvršljiva dne 23. 9. 2018, ni pa pojasnjeno, na kak način je upravni organ prišel do ugotovitve, da je odločba št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018 postala izvršljiva oziroma na kak način je upravni organ ugotovil, da je bila navedena odločba vročena. Na ta način je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave, kar pomeni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče k tem še dodaja, da je tudi drugostopenjski organ le pavšalno navedel, da je vročitev izkazana z vročilnico in poizvednico, ki izkazuje fikcijo vročitve - 10. 9. 2018 puščeno v hišnem predalčniku, ni pa se opredelil do pritožbenih navedb glede nepravilno opravljene vročitve, ki so v tem primeru bistvene.

18. Sodišče po pregledu listin upravnega spisa ugotavlja, da je bila odločba št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018 vročena A. A. tako, da je pošiljko zanj prevzel C. C., ki je s podpisom na vročilnici izjavil, da ga je A. A. pooblastil za prevzem navedenega pisma, njegovo identiteto pa je vročevalec preveril na podlagi osebnega dokumenta. V zvezi z vročitvijo navedene odločbe tožniku se v upravnem spisu nahaja potrdilo o oddaji reklamacije in poizvednica, iz katere izhaja, da pošiljka ni bila vročena, in da je bilo naslovniku dne 23. 8. 2018 puščeno obvestilo v hišnem predalčniku. Ker naslovnik pošiljke ni prevzel v roku za prevzem, je bila pošiljka po preteku tega roka dne 10. 9. 2018 puščena v hišnem predalčniku.

19. Poizvednica o poštni pošiljki predstavlja javno listino v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP1, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je, skladno s četrtim odstavkom navedenega člena, dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Ker gre pri vprašanju, ali v tožnikovem poštnem predalčniku ni bilo vročevalčevih obvestil, za dokazovanje t. i. negativnih dejstev, je treba presoditi vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer pa, skladno s stališčem Evropskega sodišča za človekove pravice, zavzetim v zadevi Aždajić proti Sloveniji z dne 8. 10. 2015 (70. točka obrazložitve sodbe), ni dopustno uporabiti pretirano formalističnega pristopa.2

20. Sodišče ocenjuje, da bi tožnik, glede na dejstvo, da bi mu moralo biti v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in nato po poteku roka za prevzem pošiljke še izpodbijana odločba, ter ob zatrjevanem dejstvu, da v času opravljanja vročitve ni bil odsoten, ob potrebni skrbnosti sicer nedvomno imel možnost, da se s pisanjem seznani oziroma da ga prevzame. Glede na vse okoliščine zadeve, ko je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je pošiljko z identično vsebino dne 23. 8. 2018 kot pooblaščenec A. A. prevzel C. C., za katerega je tožnik izkazal, da ima dejanski interes za izvedbo inšpekcijskega ukrepa zoper tožnika (iz predložene kopije zapisnika o naroku za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti z dne 9. 4. 2015 je razvidno, da sta se sporno parcelo zavezala urediti C. C. in Č. Č.), pa se sodišču vendarle poraja utemeljen dvom v pravilnost izvedene vročitve. Tožnik je namreč na sodišču izpovedal, da se je že dogajalo, da določenih pošiljk ni prejel zaradi napak poštarja, zaradi česar po oceni sodišča ni mogoče izključiti možnosti, da tožnik tudi odločbe št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018 dejansko ni prejel. 21. Na podlagi izvedenega dokaza z zaslišanjem tožnika, ki je bil tudi opozorjen na posledice krive izpovedbe, sodišče ocenjuje, da je moč verjeti tožniku, da mu odločba št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018 ni bila pravilno vročena. V posledici nepravilno opravljene vročitve pa navedena odločba ni postala izvršljiva in izpodbijani sklep tudi ni zakonit3. 22. Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni pravilen in zakonit, zato ga je na podlagi določb 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, ker ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve in je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zato sodišče zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek.

23. V ponovnem postopku bo moral upravni organ, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, upoštevati, da odločba št. 0611-1314/2018-7 z dne 22. 8. 2018 tožniku ni bila pravilno vročena in se bo moral posledično vsebinsko opredeliti do njegovih navedb, zlasti glede okoliščine, da sam oziroma skupaj s solastnikom A. A. ni dolžan obdelovati kmetijskega zemljišča, temveč sta to na podlagi sodnega dogovora dolžna izvršiti C. C. in Č. Č.

**K II. točki izreka**

24. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 25,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Zadeva je bila namreč rešena na glavni obravnavi, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik.

25. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

26. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1334/2014 z dne 18. 6. 2014. 2 sklep Ustavnega sodišča RS Up-278/18-11 z dne 8. 4. 2019. 3 tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 126/2014 z dne 8. 5. 2014.