Jedro

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti in še pred njeno izdajo vso procesno gradivo vročiti udeležencem postopka (pravica do informacije), da se lahko o njem izjavijo (pravica do izjave, tudi glede rezultatov dokazovanja); tako mora sodišče postopati celo v primeru, če so dokazi nebistveni (nerelevantni) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo. Toliko bolj (a fortiori) je treba listinske dokaze vročiti v odgovor udeležencu postopka, če se sodišče na te dokaze opre. Za tak primer je šlo v obravnavani zadevi.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, določena s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju II N 130/2024 z dne 30. 9. 2024, spremeni tako, da je nasprotni udeleženec "za mladoletnega sina A. A., rojenega XXX," dolžan plačevati preživnino v znesku 250,00 EUR mesečno od 20. 6. 2025 dalje, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji (I. točka izreka). V presežku je predlagateljičin predlog zavrnilo (II. točka izreka) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlog za zvišanje preživnine v celoti zavrne, oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi opozarja na zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ). Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti bistveno spremenjene okoliščine glede potreb otroka in zmožnosti staršev v primerjavi s stanjem ob zadnji določitvi preživnine v letu 2024, česar pa ni storilo. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena Ustave RS. Obširno graja ugotovljeno dejansko stanje glede potreb mld. otroka in glede preživninskih zmožnosti obeh staršev. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo predloženih SMS sporočil, ki dokazujejo, da predlagateljica redno opravlja priložnostna dela (trgatve), ter da ni ocenilo njene pridobitne sposobnosti po izteku zdravniškega potrdila. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče njegove dohodke ugotavljalo na podlagi listin FURS, ki mu niso bile vročene. Poudarja, da je sodišče prve stopnje v celoti spregledalo ključno spremembo okoliščin na njegovi strani, in sicer odločbo ZPIZ z dne 9. 1. 2026, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in s katero mu je bilo prepovedano opravljanje njegovega poklica. Priglaša stroške.

3.Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sicer ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, je pa sodišče prve stopnje zagrešilo pritožbeno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.V obravnavani zadevi je predlagateljica vložila predlog za zvišanje preživnine, ki je bila nazadnje določena s sklepom iz septembra 2024. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 197. člena DZ, v skladu s katero sodišče zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (6. in 10. točka obrazložitve). Pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da je postopek spremembe preživnine dvofazen in da se preživnina na novo določi le, če v prvi fazi ugotovi, da so se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina. Kajti vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje posega v pravnomočno določeno preživnino.

8.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje predlogu ugodilo in zvišalo preživnino. Nosilni razlog sodišča prve stopnje je bil, da so se od zadnje določitve preživnine 30. 9. 2024 okoliščine bistveno spremenile zato, ker je prvotna določitev preživnine temeljila na predpostavki, da bo mld. otrok približno tretjino časa preživel pri nasprotnem udeležencu, nasprotni udeleženec pa po novem stikov z mld. otrokom več ne izvaja, zato je celotno breme preživljanja prešlo na predlagateljico (11. točka obrazložitve).

9.Izpodbijani sklep torej vsebuje razloge, na katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev o pogojih za spremembo preživnine, in se da preizkusiti, pritožbene navedbe, da so ti razlogi napačni, ker bi bilo treba primerjati obseg potreb mld. otroka ob zadnji določitvi preživnine in v novem sojenju, pa predstavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga bo pritožbeno sodišče obravnavalo v nadaljevanju.

10.Kot rečeno nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje očita, da bi moralo sodišče prve stopnje v prvi fazi presoje predloga za zvišanje preživnine primerjati stroške (potrebe) mld. otroka ob zadnji določitvi preživnine (leta 2024) in ob izdaji izpodbijanega sklepa. Temu ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za spremembo preživnine zadostuje, da se bistveno spremeni zgolj ena izmed okoliščin, ki vplivajo na določitev preživnine. Med te okoliščine pa ne spada zgolj obseg potreb mld. otroka in preživninskih zmožnosti staršev (189. člen DZ), temveč tudi okoliščina, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, saj ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka. Prav tako se pri odmeri preživninske obveznosti upošteva tudi to, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otroki v času, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb, kar je prav tako treba finančno ovrednotiti. Preživnina je bila leta 2024 določena ob predpostavki, da bo mld. otrok pri nasprotnem udeležencu preživel eno tretjino časa v mesecu ter polovico vseh šolskih počitnic, kar pomeni, da bo nasprotni udeleženec v tem času razbremenil predlagateljico varstva in vzgoje mld. otroka in da bo v tem času v naravi kril določene potrebe otroka (po hrani, pijači, higieni ipd.). Glede na pritožbeno nesporno dejstvo, da se stiki vse od sklenitve sodne poravnave leta 2024 ne izvršujejo več, je po novem celotno breme varstva in vzgoje mld. otroka na predlagateljici, nasprotni udeleženec pa stroškov hrane, pijače in higiene, ki jih je prej kril v naravi, ko je bil mld. otrok pri njem na stiku, ne krije več. S tem se je do te mere porušilo vrednostno ravnovesje iz časa prve določitve preživnine, da je treba preživnino določiti na novo, kot je pravilno štelo tudi sodišče prve stopnje (11. točka obrazložitve).

11.Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbeni graji, da je pri ugotavljanja materialnih in pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje slednjemu kršilo pravico do izjave, ker mu ni vročilo listine pod prilogo C5, na katero je oprlo svojo odločitev. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti

in še pred njeno izdajo vso procesno gradivo vročiti udeležencem postopka (pravica do informacije), da se lahko o njem izjavijo (pravica do izjave, tudi glede rezultatov dokazovanja); tako mora sodišče postopati celo v primeru, če so dokazi nebistveni (nerelevantni) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo. Toliko bolj (a fortiori) je treba listinske dokaze vročiti v odgovor udeležencu postopka, če se sodišče na te dokaze opre. Za tak primer je šlo v obravnavani zadevi.

12.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaključilo 30. 1. 2026, takrat pa je med drugim tudi sprejelo sklep procesnega vodstva, da "bo vpogledalo še v ostale podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje." Skladno s tem sklepom je 23. 2. 2026 pribavilo podatke FURS o prihodkih nasprotnega udeleženca (priloga C5), nato pa izdalo izpodbijani sklep, pri čemer se je v 21. točki obrazložitve izrecno sklicevalo na ta naknadno pridobljeni dokaz, ki pa ga ni vročilo nasprotnemu udeležencu niti pred izdajo izpodbijanega sklepa niti skupaj z njim. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da bi bilo takšno postopanje dopustno zgolj v primeru, če bi se udeleženca postopka vročitvi pozneje pridobljenih dokazov v skladu z drugim odstavkom 291. člena ZPP odpovedala. Vendar v obravnavani zadevi za tak primer ne gre (nasprotni udeleženec se obravnavi naknadno pridobljenim listinskih dokazov ni odpovedal). Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko nasprotnemu udeležencu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo listinskega dokaza pod prilogo C5, zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP), ker navedene kršitve ne more odpraviti samo z opravo procesnih dejanj v pritožbenem postopku (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pred sodiščem druge stopnje je namreč dopustno odpraviti le lažje kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (npr. prezrtje določenih strankinih trditev o pravno pomembnih dejstvih), ne pa težjih. Kršitev pravice do informacije in pravice do izjave o rezultatih dokazovanja pa ni mogoče uvrstiti med lažje oblike kršitve pravice do izjave.

14.Presoja preostalih pritožbenih navedb je vsled razveljavitve brezpredmetna. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje dosledno spoštovalo načelo kontradiktornosti. To med drugim pomeni, da bo nasprotnemu udeležencu vročilo sporno listino pod prilogo C5 in mu določilo rok, v katerem se bo lahko do nje opredelil, nato pa upoštevaje merila iz sodne prakse glede določanja višine preživnine

in upoštevajoč okoliščine primera ponovno odločilo o predlagateljičinem predlogu za zvišanje preživnine. Hkrati bo tudi popravilo datum rojstva in EMŠO mld. A. A., saj sodišče druge stopnje ugotavlja, da je glede teh dveh osebnih podatkov v izreku izpodbijanega sklepa prišlo do očitne pisne pomote.

Sodišče druge stopnje je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.

-------------------------------

1VSRS sklep II Ips 26/2017 z dne 11.05.2017, VSRS sklep II Ips 79/2016 z dne 14.07.2016.

2VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638.

3VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20.08.2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 09.08.2022.

4V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZNP-1 mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Zgolj izjemoma sme sodišče odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 5. člena ZNP-1). Za slednji primer pa v predmetni zadevi ne gre.

5Tako J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga. GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 292-294.

6VSM sklep I Cp 316/2024 z dne 9. 7. 2024.

7V skladu z drugim odstavkom 291. člena ZPP lahko sodišče sklene, da konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. To pomeni, da je predčasna sklenitev glavne obravnave izjema, pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja, pa element pravice do izjave v postopku (glej N. Betetto v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 621; VSL sklep I Cp 62/2015 z dne 13. 5. 2015).

8Pri čemer se za odpoved naknadno pridobljenim dokazov ne more šteti zapis v zapisniku zadnjega naroka za glavno obravnavo, da bo "po pridobitvi teh podatkov sodi
61
0de brez naroka odlo
0dilo o predlogu."

9J. Zobec v Ude, Gali
0d (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga. GV Zalo
7eba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 386.

10Nazorno povzeta npr. v VSRS sklepu II Ips 10/2024 z dne 26. 7. 2023.

11Iz priloge spisa pod A3 in A4 izhaja, da iz izreka sodne poravnave Okro
7enega sodi
61
0da na Ptuju II N 130/2024 z dne 30. 9. 2024 in sklepa II N 130/2024 z dne 30. 9. 2024 izhaja drugi podatek glede rojstnega datum in EM
60O za mld. A. A.