Jedro

Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 17.10.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote Izola z dne 8.3.2001, s katerim je bil prekinjen postopek zaradi izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del investitorju ..., vzdrževalna dela na objektu – hlev na parceli, št. 824/2 k.o. ..., do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja – lastninske pravice na navedenem objektu.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da ker je investitor ... na objektu, na katerem je priglasil vzdrževalna dela, izkazal pravico razpolaganja z izpiskom iz zemljiške knjige, upravni organ ni imel podlage za prekinitev postopka. Zaznamba spora o lastninski pravici na objektu tudi po presoji sodišča ne more biti razlog za prekinitev postopka, saj ne pomeni izgube lastninske pravice. Pri tem se sodišče sklicuje na določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK, Uradni list RS, št. 33/95).

Tretji tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da stališče sodišča ni pravilno. Zemljiškoknjižni izpisek namreč izkazuje stanje, ki je dejansko sporno. Predmetna nepremičnina je namreč v posesti in v lasti tožeče stranke in zato ni mogla biti predmet kupne pogodbe, ki je bila podlaga za vpis v zemljiški knjigi. O tem, ali je predmetna nepremičnina v lasti tožeče stranke ali v lasti vložnika zahteve za dovolitev priglašenih del, bo odločilo pravdno sodišče. Sam vpis v zemljiški knjigi še ne zagotavlja lastništva. Res je, da zaznamba spora še ne pomeni avtomatsko izgube lastninske pravice, bo pa pomenila izgubo lastninske pravice v primeru, če bo tožeča stranka v sporu uspela. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka in investitor ..., ki ga zastopa odvetnica ..., kot stranka z interesom v tem upravnem sporu, na pritožbo nista odgovorila.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo. Revizija uveljavlja tudi nepravilno uporabo materialnega prava, vendar po mnenju revizijskega sodišča neutemeljeno. V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da je vložnik zahteve za dovolitev priglašenih del na objektu – hlev, stoječem na parceli št. 824/2 k.o. ..., zemljiškoknjižni lastnik navedene nepremičnine. S tem je tudi po presoji revizijskega sodišča izkazal lastništvo, kar je glede na določbo 1. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93 in 44/97), veljavni v času odločanja, obvezna vsebina zahteve za dovolitev priglašenih del. Iz določbe 7. člena ZZK izhaja, da se stvarne pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo. In ker, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, zaznamba spora nima za posledico izgube lastninske pravice, saj to iz določbe 80. člena ZZK, ki določa učinke zaznambe spora, ne izhaja, tudi po presoji revizijskega sodišča v obravnavanem primeru ni podlage za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja. V obravnavanem primeru namreč ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja lastninske pravice na predmetni nepremičnini, saj jo je vložnik zahteve za priglasitev del izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, torej ne gre za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča za prekinitev postopka ni podlage. Materialno pravo je bilo tako pravilno uporabljeno.

Revizija ne navaja, katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu uveljavlja. Ker v skladu z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS po uradni dolžnosti ne pazi na kršitve določb postopka v upravnem sporu, izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS kot revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.