Jedro

ZZK-1 ne vsebuje opredelitve pomena besed „prepis“ in „fotokopija“, ravno tako ne ZNP, katerega določbe se uporabljajo v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1. Pač pa ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v nepravdnem postopku (37. člen ZNP) v 1. odstavku 107. člena podrobneje določa, kaj se šteje kot prepis listine in med ostalimi oblikami je to tudi fotokopija.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru predlagatelja ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 557/2009 z dne 4.5.2009 razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

Dovoli se ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom odločilo, da ostane v celoti v veljavi sklep istega sodišča z dne 4.5.2009, Dn. št. 557/2009. Predlagatelj je proti temu sklepu vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 ter predlaga spremembo sklepa. Navaja, da je sodišče v bistvu pojasnilo razliko med prepisom in overjenim prepisom, kar sta nedvomno različni kategoriji, med katerimi ločuje celo ZZK-1. Razlika med tema dvema vrstama prepisov ne more biti sporna, vendar ni relevantna za odločitev v zadevi. Sodišče je predlog zavrnilo, ker naj bi predlagatelj predložil le fotokopijo, ne pa prepisa. Če pristojna oseba označi, da se prepis ali kopija ujema z izvirnikom, gre za overjen prepis oziroma kopijo, če takšne označbe ni, pa gre za navaden prepis ali kopijo. Sodišče je odločitev vsebinsko oprlo na neutemeljeno razlikovanje med prepisom in fotokopijo, s tem pa vsebinsko od predlagatelja zahtevalo dopolnitev predloga z overjenim prepisom, česar pa zakon (143/1 ZZK-1) od njega ne zahteva. Glede na vloženi predlog in predložene listine bi sodišče moralo vpis dopustiti.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je pritožnik predlagal zemljiškoknjižnemu sodišču vpis predznambe pridobitve lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 871/3, 876/1 in 60/1.S, vpisanih pri vložku 371, k.o. U., na podlagi listine (kupoprodajne pogodbe z dne 26.2.1996), glede katere je navedel, da se v izvirniku nahaja v zbirki listin istega zemljiškoknjižnega sodišča pod Dn. št. 811/1996. V takšnem primeru glede listine, ki je podlaga za vpis in ki se priloži zemljiškoknjižnemu predlogu, zadostuje da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine in navede oznako zbirke listin, pod katero je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjen prepis listine (1. odstavek 143. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče v obravnavanem sklepu ugotavlja, da je predlagatelj potem, ko je bil s sklepom pozvan k predložitvi overjenega prepisa listine, zemljiškoknjižni predlog dopolnil le s fotokopijo in ne prepisom listine, zaradi česar šteje, da s tem niso bile izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlaganem vpisu in je bil predlog upravičeno zavržen.

Pritožbeno sodišče tem razlogom ne more pritrditi. Kot že navedeno 1. odstavek 143. člena od predlagatelja zahteva, da zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis listine, ki je že vložena v zbirko listin istega sodišča ter navede oznako zbirke listin. Predlagatelj je vložil fotokopijo listine, ki jo je glede na podatke spisa pridobil v zbirki listin istega sodišča ter navedel oznako listine v zbirki listin. Res je, da ZZK-1 ne vsebuje opredelitve pomena besed prepis in fotokopija, ravno tako ne Zakon o nepravdnem postopku - ZNP, katerega določbe se na podlagi 2. odstavka 120. člena uporabljajo v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1. Pač pa ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v nepravdnem postopku (37. člen ZNP) v 1. odstavku 107. člena podrobneje določa, kaj se šteje kot prepis listine in med ostalimi oblikami je to tudi fotokopija. Zato po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za formalno zavrženje predloga, češ da niso izpolnjene potrebne procesne predpostavke, ker je predlagatelj priložil fotokopijo listine, ki se sicer nahaja v zbirki listin pri istem zemljiškoknjižnem sodišču, ne pa njenega prepisa v drugačni obliki. Zato se pritožbi predlagatelja ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji postopek odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu (5. odstavek 161. člena ZZK-1).