Jedro

Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnikov je predlagateljevo nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 73,93 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik Višjega sodišča v Mariboru zavrnil zahtevo za izločitev višjih sodnic in višjega sodnika A. A., B .B., C. C. (v nadaljevanju višji sodniki) v zadevi I Cpg 106/2020, ki jo je podala tožena stranka.

2. Tožena stranka zoper navedeni sklep vlaga pritožbo in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izločitev višjih sodnikov. V pritožbi pritožnica uveljavlja zlasti kršitev 70. člena in 8. ter 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kršitev 22. in 23. člena Ustave RS (v nadaljevanju Ustava), kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožnica trdi, da se predsednik sodišča v izpodbijanem sklepu ni opredelil niti do ene od očitanih hudih procesnih kršitev, ki naj bi bile storjene pri odločanju o pritožbi tožene stranke v zadevi I Cpg 172/2019, zaradi česar izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen. Očitane procesne kršitve (na nekatere pritožbene očitke naj senat ne bi podal odgovora, na nekatere pritožbene navedbe naj bi senat podal pavšalne, nezadostno obrazložene odgovore oziroma odgovore, s katerimi ni odgovarjal na pritožbene navedbe, na nekatere pritožbene navedbe naj bi senat očitno napačno odgovoril, poleg tega pa naj bi senat preozko razlagal pravila o prekluzijah) po mnenju pritožnice pri razumnem človeku ustvarijo dvom v nepristranskost višjih sodnikov. Pritožnica se ob tem sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča in odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Stranski intervenient je 1. 10. 2020 vložil Odgovor na vlogo tožeče stranke. Ker ZPP odgovora na odgovor v pritožbenem postopku ne predvideva, Vrhovno sodišče vloge stranskega intervenienta ni upoštevalo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V zvezi z zatrjevanimi procesnimi kršitvami 8. in 14. točke drugega odstavka339. člena ZPP Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep omogoča preizkus, predsednik pa se je tudi opredelil do vseh razlogov, ki jih je podala pritožnica v zahtevi za izločitev, in sicer da ti ne predstavljajo odklonitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP (predzadnji odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožba zato v tem delu ni utemeljena.

7. Pravica do nepristranskega sodnika je eno od temeljnih procesnih jamstev, ki ga zagotavljata 22. in 23. člen Ustave ter 6. člen EKČP. Ustava v drugem odstavku23. člena vsakomur zagotavlja, da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so vnaprej določena z zakonom in sodnim redom. V primerih, v katerih obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika, je treba sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti.1 ZPP v 70. členu določa razloge za izločitev sodnikov. V 6. točki tega člena so odklonitveni razlogi opredeljeni z generalno klavzulo. Sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Te so podane, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).2 Pri tem pa ni odločilen vtis, ki si ga ustvari stranka, pač pa mora biti dvom o nepristranskosti sodišča upravičen v objektivnem smislu.3

8. V konkretnem primeru takšnih okoliščin ni. Pritožnica je izločitev višjih sodnikov utemeljevala le s trditvami o „hudih“ procesnih kršitvah, ki naj bi jih sodniki storili pri odločanju v zadevi I Cpg 172/2019. Bistveni razlog pritožničine zahteve za izločitev višjih sodnikov je torej nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.4 Četudi bi se morda zatrjevanje procesnih kršitev izkazalo za utemeljeno, to samo po sebi še ne kaže na subjektivno ali objektivno pristranskost višjih sodnikov, kakšnih drugih razlogov, iz katerih bi utegnil izhajati dvom v njihovo nepristranskost, pa predlagateljica ni navedla. Zato je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev.

9. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT) in znašajo 73,93 EUR (100 točk za odgovor na redno pravno sredstvo po2. točki tar. št. 46 OT, 1 točka za izdatke za poštne in telefonske storitve po tretjem odstavku 11. člena OT, 13,33 EUR za 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT).

1 VS RS sklep Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019. 2 Glej US RS odločba Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve, US RS odločbaU-I-20/07, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 47. točka obrazložitve, sodbi ESČP v zadevah Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006, 60. točka obrazložitve, ter Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007, 38. in 39. točka obrazložitve, VS RS sklep Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018, VS RS sklep I Up 214/2010 z dne 19. 8. 2010. 3 Glej US RS odločba Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve. 4 Tako tudi VS RS sklep Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018 in VS RS sklep Cp 48/2019 z dne28. 11. 2019.