Jedro

Sklep o prekinitvi postopka sam po sebi očitno ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila 2. odstavka 5. člena v povezavi z 2. odstavkom 2. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Krško (v nadaljevanju: organ prve stopnje) z izrekom pod točko 1 prekinila postopek ugotavljanja resničnosti v prijavi navedenih podatkov stalnega prebivališča tožnika do odločitve Okrajnega sodišča v Krškem v pravdnih postopkih zaradi motenja posesti št. P 144/2014 in P 66/2015; z izrekom pod točko 2 je tožniku naložila, da ji v danem roku dostavi pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje; z izrekom pod točko 3 je še odločila, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvršitve sklepa in z izrekom pod točko 4, da stroškov postopka ni bilo.

2. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnika zoper navedeni sklep upravnega organa prve stopnje zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnik, ki se z odločitvama obeh upravnih organov prve in druge stopnje ne strinja, v tožbi kot zmotno označuje njuno stališče, češ da je za predmetni postopek nepomembno samo lastništvo nad stanovanjem, ki lastniku daje pravico bivati v stanovanju in tam posledično tudi prijaviti stalno prebivališče, kar je sicer v konkretnem primeru prav tako sporno, saj je že v teku spor pod št. I P 207/2014, predvsem pa zato, ker naj bi se oba navedena postopka št. P 144/2014 in P 66/2015 nanašala na neke pretekle dogodke, zaradi česar odločitev v navedenih dveh zadevah za predmetno sporno zadevo prijave oziroma spremembe prijave stalnega prebivališča tožnika na podlagi 4. odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZZPreb) ne more biti relevantna. Ker se tožnikovemu nasprotnim stališčem tožene stranke in upravnega organa prve stopnje tožnik ne strinja, vlaga predmetno tožbo.

K točki I. izreka:

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Predmet spora v obravnavani sporni zadevi je uvodoma navedeni dokončni sklep o prekinitvi postopka ugotavljanja oziroma spremembe prijave dejanskega stalnega prebivališča. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi 1. odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem sodišču v zadevah št. P 144/2014 in P 66/2015, kar med strankama niti ni sporno.

6. Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tej pravici bo v obravnavanem primeru odločeno šele z odločbo o ugotovitvi dejanskega stalnega prebivališča, bo tožeča stranka, ob izpolnjevanju pogojev, lahko zahtevala sodno varstvo v upravnem sporu.

7. Po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je upravni spor dopusten le v primerih, ko izpodbijani posamični konkretni akt ustreza opredelitvi dokončnega upravnega akta, kot je vsebovana v določilu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem je upravni akt odločba ali drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, za kar pa očitno ne gre v konkretnem primeru, v katerem je v izpodbijanem sklepu odločeno zgolj o procesnem vprašanju glede začasne prekinitve postopka upravnega odločanja do sprejema sodne odločbe o predhodnem vprašanju, ki je relevantno za odločitev o stvari, ki je predmet upravnega odločanja v konkretnem primeru. Po 2. odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar zgolj tisti procesni akti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, za kar pa očitno ne gre v obravnavani sporni zadevi, saj v tej sporni zadevi izpodbijani sklep, s katerim je bil postopek odločanja le prekinjen, očitno ni tak sklep. Ker sklep o prekinitvi postopka sam po sebi očitno ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila 2. odstavka 5. člena v povezavi z 2. odstavkom 2. člena ZUS-1. Ugovore, ki se nanašajo na kršitve, ki naj bi jih je z izdajo izpodbijanega sklepa storila tožena stranka ter s tem povezano zatrjevano nepravilnost in nezakonitost upravnega akta pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Enako stališče je v primerljivih zadevah sodišče že večkrat izrazilo, med drugim v sklepu II U 190/2012 z dne 20. 3. 2013 in III U 80/2015 z dne 10. 4. 2015).

8. Ker izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II. izreka:

9. Odločitev o stroških temelji na določilu 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.