Jedro

Po presoji sodišča je zato pravilna odločitev, da se v spornem primeru tožniku ne odobri zaprošena BPP skladno z določilom 1. alineje 8. člena ZBPP, saj se po navedeni zakonski določbi BPP lahko odobri le izjemoma, in sicer v primeru, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 6. 2. 2023. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe Organ za BPP pojasnjuje, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da jo vlaga zaradi založitve predujma v višini 1.000,00 EUR v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 42902/2021. K prošnji je med drugim priložil tudi zapisnik o glavni obravnavi z dne 6. 2. 2023, opr. št. II K 42902/2021, iz katerega izhaja, da je zoper tožnika vložena zasebna kazenska tožba zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sklicuje se na prvo alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se BPP ne dodeli prosilcem zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen v primerih, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Zoper tožnika je vložena zasebna kazenska tožba dveh zasebnih tožilcev (A., d. o. o. in B. B.), na podlagi katere se tožniku očita kaznivo dejanje obrekovanja po drugem odstavku 159. člena KZ-1, kar pomeni, da skladno s prvo alinejo 8. člena ZBPP za BPP ne more zaprositi tisti, ki je obdolženec (obtoženec) v kazenskem postopku, uvedenem zaradi kaznivega dejanja obrekovanja, zato je organ za BPP prošnjo tožnika zavrnil. 3. Tožnik v tožbi navaja, da mu je prvenstveno nerazumljivo in nesprejemljivo, da mu je bilo kot obdolženemu naloženo plačilo predujma za izvedbo dokazov v njegovo korist, saj je sodišče predhodno že angažiralo izvedenca za albanski jezik, ki ga je zaradi nepristopa prič odpustilo. Za angažiranje izvedenca sprva ni bilo potrebno predhodno založiti predujma za tolmača, kasneje pa je sodišče spremenilo to odločitev in tožniku naložilo predujem za tolmača, čeprav sodišče ve, da je tožnik brez premoženja in ga posledično ne zmore plačati. To ravnanje je tožniku očitno v škodo in predstavlja hudo kratenje njegovih pravic. Odločitev v izpodbijani odločbi pomeni, da če takšna odločba obstane, sodišče ne bo izvajalo dokazov v korist tožnika, kar je povsem nesprejemljivo in pomeni hudo kratenje pravic tožnika kot obdolženega, ne samo s področja kazenskega prava, ampak tudi osnovnih temeljnih človekovih pravic, ko tožnik brez denarnih sredstev ni upravičen do poštenega sojenja, niti do tega, da bi se izvajali dokazi v njegovo korist. Tožnik opozarja, da ni zaprosil za BPP za zagovor, ampak zgolj za založitev predujma za tolmača za priče, zaslišanje katerih je predlagal, zato meni, da kljub določbi 8. člena ZBPP, ni pogojev za zavrnitev njegove prošnje. Če tožbi oziroma vlogi ne bo ugodeno, tožnik ne bo mogel v kazenskem postopku dokazati, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj predujma sam enostavno ne more plačati. Tožnik predlaga, da sodišče po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi, tožniku pa prizna in odmeri vse nastale stroške in jih naloži v plačilo toženki s pripadki.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP. Sodišče se ne opredeljuje do tožnikovih navedb o nerazumnosti in nesprejemljivosti, da mu je bilo v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 42902/2021 kot obdolženemu naloženo plačilo predujma za izvedbo dokaza v njegovo korist, saj je to predmet navedene kazenske zadeve in ne tega upravnega spora.

7. Med strankama je sporno, ali je toženka pravilno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za založitev predujma za tolmača za priče. 8. ZBPP v prvi alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Zadnja alineja 26. člena ZBPP določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, kamor po 2. točki petega odstavka 26. člena ZBPP spada tudi oprostitev plačila pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi).

9. Namen BPP po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, vendar ne brez izjem. Te izjeme so izrecno določene v 8. členu ZBPP, uvrščenem v uvodno poglavje tega zakona. Ta (taksativno) našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli. Ureditev iz prve alineje 8. člena ZBPP torej pomeni, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so obdolženci (obtoženci) v postopkih, uvedenih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen v primerih, če je prosilec za BPP oškodovanec, ki verjetno izkaže nastanek pravno priznane škode (v posledici storitve teh kaznivih dejanj).

10. Po presoji sodišča je zato pravilna odločitev, da se v spornem primeru tožniku ne odobri zaprošena BPP skladno z določilom 1. alineje 8. člena ZBPP, saj se po navedeni zakonski določbi BPP lahko odobri le izjemoma, in sicer v primeru, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda. Tožniku se kot prosilcu za dodelitev BPP očita storitev kaznivega dejanja obrekovanja, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP zato ni upravičen do odobritve BPP, saj tožnik v navedeni kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem opr. št. II K 42902/2021, ne nastopa kot oškodovanec, temveč kot obdolženec in zato že na podlagi samega zakona ni upravičen do BPP1. 11. Tožnik želi prikazati, da navedena izjema ne velja za njegov primer, češ da ni zaprosil za BPP za zagovor, pač pa za založitev predujma za tolmača za priče. Po presoji sodišča je taka tožbena navedba neutemeljena, saj izjeme po 8. členu ZBPP veljajo ne glede na to, za kakšno obliko BPP po prvem odstavku 26. člena ZBPP je bilo zaprošeno.

12. Sodišče v zvezi z navedbami tožnika, da mu ni omogočeno izvajati dokazov v svojo korist zaradi izpodbijane odločbe, odgovarja, da pravica pridobiti BPP ni ustavna pravica, zato je imel zakonodajalec možnost, da s tehtanjem opredeli minorne postopke, za katere BPP ne bo predvidena. Za primer kaznivih dejanj navedenih v 1. alineji 8. člena ZBPP je dodelitev BPP dopustil ob izpolnitvi dodatnega pogoja, ki pa ga tožnik ni izkazal.2

13. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravnorelevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijani akt (tj. da tožnik vlaga prošnjo za BPP za založitev predujma v višini 1.000 EUR v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 42902/2021, v kateri je sam obdolžen kaznivega dejanja obrekovanja), med strankama niso sporna.

15. Sodišče je v zadevi odločalo po sodnici posameznici skladno s sklepom Upravnega sodišča RS I U 353/2023-6 z dne 6. 4. 2023. 16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS, IV U 12/2017 z dne 22. 2. 2017 in sodbo Upravnega sodišča RS, IV U 73/2018 z dne 20. 6. 2018. 2 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS, I U 696/2015 z dne 10. 6. 2015.