Jedro

Izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, le prisilno izvrši.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 2. 11. 2021. 2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi.

Navaja, da upnik nima nobene osnove za predmetno terjatev, da mu uveljavljani znesek ni jasen in da želi, da se zadeva razčisti v pravdi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom presojalo utemeljenost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Celju St X/2021 z dne 24. 8. 2021, ki skladno s četrtim odstavkom 396. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.

5. Pravilno je v izpodbijanem sklepu pojasnjeno, da izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, le prisilno izvrši (prvi odstavek 1. člena v zvezi s 17. členom ZIZ). Pritožbeno tudi niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkaz(ov)al, da bi bil predmetni izvršilni naslov razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.

6. Izvršilni naslov kot procesna predpostavka za dopustnost izvršbe namreč predstavlja domnevo, da obstaja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so v njem navedene stranke legitimirane za izvršbo. V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko uveljavlja le razloge, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), noben od teh razlogov ni tak, da bi dopuščal ponovno presojo utemeljenosti terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.1

7. Pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik v celoti nasprotuje izterjevani terjatvi in se zavzema, da se vsa dejstva o terjatvi upnika raziščejo, tako niso utemeljene in ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Da dolžnik ni zavezanec za plačilo terjatve, bi moral uveljavljati v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, ne pa v izvršilnem postopku.

8. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj npr. sklep VS RS II Ips 1109/2008 z dne 7. 10. 2010.