20. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 184/2003 z dne 12. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je kot toženka v pravdnem postopku pripoznala zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke in sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave. S pritožbo in revizijo pritožnica ni uspela. V ustavni pritožbi navaja, da je na obravnavi pred sodiščem prišlo do spora z njenim pooblaščencem, ker ni hotela pripoznati zahtevka, in ji je zato odvetnik odpovedal pooblastilo ter odšel z obravnave, česar pa sodišče v zapisnik ni vpisalo. Navaja, da je prava neuka stranka in da bi jo sodišče moralo opozoriti, da lahko pripoznavo pred izdajo sodbe še prekliče. Trdi, da je za sodbo sodišča prve stopnje izvedela povsem slučajno, ko je prišla k prvotnemu odvetniku, tik pred potekom pritožbenega roka, zato drug odvetnik ni imel časa, da se pred vložitvijo pritožbe podrobneje seznani z zadevo. Meni, da bi sodišče v zapisnik o glavni obravnavi moralo zapisati, da je med stranko in njenim pooblaščencem prišlo do spora in v takem primeru stranki dati možnost, da si najde drugega pooblaščenca. Opozarja, da je takoj po zaključku glavne obravnave iskala pomoč pri predsednici senata in predsedniku sodišča. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Pritožnica je po poteku roka za vložitev ustavne pritožbe vložila še več vlog, v katerih podrobneje opisuje sporno zadevo in sporni potek obravnave, na kateri je prišlo do pripoznave zahtevka. Ker so bile poslane po poteku roka iz prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS), teh vlog Ustavno sodišče ni moglo upoštevati.

2.Okoliščin ustavne pritožbe, ki se nanašajo na pravilnost zapisnika pred sodiščem prve stopnje, Ustavno sodišče ne more upoštevati, saj se izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča vsebinsko na ta vprašanja ne nanaša. Vrhovno sodišče okoliščin glede zapisnika ni moglo presojati po vsebini, saj teh domnevnih relativno bistvenih kršitev postopka, do katerih naj bi prišlo pred sodiščem prve stopnje, stranka v pritožbi ni uveljavljala. Ni v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, da Vrhovno sodišče relativno bistvene kršitve postopka, do katerih pride pred sodiščem prve stopnje v postopku revizije, presoja le, če jih je stranka predhodno uveljavljala tudi v pritožbi. Treba je namreč upoštevati, da pravice do revizije in s tem do trostopenjskega sodnega varstva Ustava ne zagotavlja. Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave izhaja zgolj pravica do dvostopenjskega sodnega varstva, torej do pritožbe. Če lahko zakon revizijo v celoti izključi, tudi ne more biti ustavno sporno, če zakon revizijo sicer dopusti, vendar pa jo omeji glede razlogov, ki jih je mogoče v tem pravnem sredstvu uveljavljati in glede pogojev, ki morajo biti za to izpolnjeni. Ker Vrhovno sodišče o morebitnih kršitvah v zvezi z zapisnikom ni vsebinsko odločalo in vsebinskih stališč v zvezi s tem v sodbi Vrhovnega sodišča ni, teh domnevnih kršitev tudi Ustavno sodišče ne more presojati. Ustavno sodišče namreč lahko v postopku ustavne pritožbe preizkuša le, ali so v izpodbijani sodni odločbi kakšna pravna stališča, ki so z vidika ustavnih pravic ali temeljnih svoboščin nesprejemljiva. Pravnih stališč v zvezi z okoliščinami vodenja zapisnika pa v izpodbijani sodbi, kot je pojasnjeno, sploh ni.

3.Prav tako ni v nasprotju z omenjeno Ustavno pravico pravno stališče, da sodišče ni dolžno o njenih procesnih pravicah poučevati stranke, ki jo v postopku zastopa odvetnik. Zmotno je tudi stališče ustavne pritožbe, da bi sodišče moralo upoštevati, ali med stranko in njenim pooblaščencem prihaja do nesoglasij ter da bi v takšnem primeru moralo postopek prekinjati. Sodišče ni dolžno in tudi ni upravičeno posegati v pravno razmerje med stranko in njenim pooblaščencem. Navedba ustavne pritožbe, da pritožnica pooblaščenca – odvetnika v trenutku pripoznave zahtevka oziroma na spornem naroku za glavno obravnavo ni imela, pa ni izkazana. Nesporno dejstvo je, da je pritožničin pooblaščenec zapisnik o glavni obravnavi podpisal; tudi v uvodu sodbe na podlagi pripoznave je odvetnik naveden kot pooblaščenec stranke in, kot zatrjuje sama pritožnica, je ta sodba tudi bila vročena odvetniku. Do vsega navedenega ne bi prišlo, če omenjeni odvetnik ne bi bil (še vedno) pooblaščenec stranke oz. če bi bila domnevna odpoved pooblastila sporočena sodišču tako, da bi imela pravne učinke za sodišče. Sicer pa tudi v primeru odpovedi pooblastila velja, da je odvetnik še en mesec dolžan opravljati procesna dejanja, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala pooblastitelju (četrti odstavek 99. člena Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS; št. 27/99 in nasl.). Kršitev te obveznosti, kakor tudi kršitev drugih obveznosti odvetnika v razmerju do pooblastitelja (ki jih zatrjuje pritožnica), lahko utemelji samostojne civilnopravne zahtevke v tem razmerju. Ti se lahko uveljavljajo v posebni pravdi, ne vplivajo pa na veljavnost procesnih dejanj oz. na učinke opustitve procesnih dejanj v pravdi, v kateri je do teh ravnanj prišlo. Tudi iz tega razloga ni v nasprotju z zatrjevano človekovo pravico ravnanje sodišč, ki zatrjevanih nesoglasij med stranko in njenim odvetnikom v konkretni pravdi niso upoštevala.

4.Ne gre tudi za kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Pri tej pravici gre za ustavno procesno jamstvo, ki stranki zagotavlja, da bo v njeni zadevi nepristransko in neodvisno sodišče vsebinsko, meritorno odločilo. Ta pravica je v obravnavani zadevi bila spoštovana. Ne more pa Ustavno sodišče v okviru presoje zatrjevane kršitve te ustavne pravice presojati, ali je izpodbijana sodna odločba po vsebini pravilna.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger