Jedro

Če stranka po pošti sodišču pošlje vlogo, za katero ni plačala sodne takse, je dolžna plačati opominsko takso tudi v primeru, da je sodno takso za vlogo plačala pred vročitvijo opomina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) ugotovilo, da taksni zavezanec B. d.o.o. v predpisanem roku od prejema taksnega opomina ni plačal dolžne takse za opomin. Na podlagi 5. odstavka 7. člena ZST v zvezi z 29. in 30. členom istega zakona je sodišče odločilo, da mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 9.500,00 SIT in kazensko takso v višini 50 % pribitka na dolžno takso v znesku 4.750,00 SIT. Na podlagi 30. člena ZST je sodišče izvajalcu plačilnega prometa naročilo, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 14.250,00 SIT na vplačilni račun sodnih taks z opozorilom, da mora v primeru, če na transakcijskemu računu taksnega zavezanca ni kritja, izvajalec plačilnega prometa blokirati njegova sredstva do višine preje navedenega zneska, prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskemu računu.

Zoper sklep vlaga pritožbo taksni zavezanec in navaja, da je takso v skupnem znesku 57.000,00 SIT plačal dne 22.9.2006 in potrdilo o plačilu predložil sprejemni pisarni sodišča dne 25.9.29006 v dopoldanskem času. Taksni opomin je nato prevzel istega dne v popoldanskem času na pošti, a ker je bila taksa plačana 22.9.2006, je menil, da je taksni opomin brezpredmeten in se zoper opomin ni pritožil. Ker je takso plačal pred prejetjem opomina, kar izhaja iz fotokopije plačilnega naloga, meni da je opomin brezpredmeten in predlaga, da se sklep umakne in o umiku obvesti izvajalca plačilnega prometa.

Ker je s 1.1.2007 začel veljati in se uporabljati ZUS-1, je bilo treba s tožnikovo pritožbo, ki je bila vložena v letu 2006, ravnati po 2. odstavku 107 člena ZUS-1. Skladno s to odločbo se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, še naprej obravnavajo kot pritožbe po določbah ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, in v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Ker je na podlagi določbe 2. odstavka 30. člena ZST, zoper sklep izdan na podlagi 1. odstavka 30. člena ZST dovoljena posebna pritožba, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vloženo pritožbo obravnavalo kot pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je sklep o prisilni izterjavi sodne takse izdan na podlagi 30. člena ZST, po katerem v primeru, če je taksni zavezanec pravna oseba, ugotovi sodišče s sklepom koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa (2. odstavek 29. člena ZST), oziroma koliko znaša kazenska taksa, če taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu sodne takse.

Višina opominske takse in kazenske takse sta po presoji pritožbenega sodišča pravilno odmerjeni in ji taksni zavezanec niti ne ugovarja. Neutemeljen pa je pritožbeni ugovor, da taksni zavezanec opominske takse ni dolžan plačati, ker je takso za pritožbo plačal pred vročitvijo opomina in na dan vročitve opomina sodišču posredoval tudi potrdilo o plačani taksi za sodbo in pritožbo. Iz sodnega spisa namreč izhaja, da je zavezanec po pošti dne 30.8.2006 vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, potrdila o plačilu sodne takse pa ni priložil. Glede na določbo 4. odstavka 26. člena ZST, ki določa, da v primerih, ko sodišče po pošti prejem vlogo, za katero ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, sodišče taksnemu zavezancu pošlje opomin za plačilo sodne takse in da se v teh primerih plača tudi taksa za opomin, sta bili v tem primeru že z vložitvijo tožbe izpolnjeni obe predpostavki za plačilo opominske takse, saj je bila po pošti vložena vloga za katero ni bila plačana sodna taksa. To, da je bila sodna taksa, ki bi morala biti plačana ob vložitvi tožbe, plačana pred vročitvijo opomina, pa na obveznost plačila opominske takse ne vpliva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija in tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.