Jedro

Trditve tožene stranke in priloženi dokaz pomenijo revizijsko novoto, kakršna pa je po 387.čl. ZPP dovoljena. Ker tako obstaja utemeljen dvom o pravilnosti vročitve sodbe zaradi izostanka, od česar je odvisna pravočasnost pritožbe, je revizijsko sodišče razveljavilo sklep sodišča druge stopnje, kolikor se nanaša na zavrženje pritožbe.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v izreku pod tč. 1. in 3. razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. V ostalem se revizija zavrže. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka razveljavilo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama dne 27.2.1992. Tožencu je naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno listino za izbris prepovedi odsvojitve v njegovo korist pri vl.št. 8 k.o. G. in da povrne tožniku njegove pravdne stroške v znesku 27.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrglo kot prepozno in izreklo, da trpi tožena stranka svoje stroške pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje je štelo toženčevo pritožbo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, glede katere je s sklepom z dne 24.8.1994 izreklo, da je ne dovoli. Proti temu sklepu se je toženec pritožil in v pritožbi poudaril, da predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložil in da tudi v njegovi pritožbi proti sodbi zaradi izostanka ni bilo nobenih takih navedb, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožbe omenjeni sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo po 121.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je ugotovilo, da je od zamude pritožbenega roka do vložitve pritožbe, ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, potekel trimesečni objektivni rok po 3.odst. 118.čl. ZPP.

Tožena stranka je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo pritožbenemu sodišču v novo odločanje, oziroma sklep tako spremeni, da ugodi pritožbi proti sodbi zaradi izostanka, sklep sodišča prve stopnje z dne 24.8.1984 pa razveljavi. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila pritožba vložena prepozno na podlagi povratnice o vročitvi sodbe z dne 8.12.1993, ki jo je podpisala toženčeva hči S. M. Ker je toženčeva hči mladoletna, vročitev ni bila opravljena v skladu z določbo 141.čl. ZPP. Iz spisa tudi ni razvidno, če je bila dostava poskušena v skladu z 2.odst. 142.čl. ZPP. Vročevalec pri vročanju tudi v drugih primerih ni ravnal v skladu z ZPP. Toženec tako ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem. Ker tožencu sodba zaradi izostanka ni bila vročena, pritožbeni rok ni potekel in je njegova pritožba pravočasna.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Sodišče druge stopnje je na podlagi priložene povratnice ugotovilo, da je bila sodba zaradi izostanka vročena toženi stranki dne 8.12.1993 in da je po preteku pritožbenega roka sodišče prve stopnje pravilno potrdilo njeno pravnomočnost z dnem 24.12.1993. Pritožba tožene stranke z dne 25.4.1994 je tako prepozna in jo je moralo sodišče zavreči. Tožena stranka v reviziji navaja, da je prejem sodbe s podpisom potrdila toženčeva hči S. M., ki pa je še mladoletna. To svojo trditev dokazuje s priloženim izpiskom iz rojstne matične knjige, iz katerega izhaja, da je S. M. rojena 10.1.1978. Te trditve tožene stranke in priloženi dokaz pomenijo revizijsko novoto, kakršna pa je po 387.čl. ZPP dovoljena. Ker tako obstaja utemeljen dvom o pravilnosti vročitve sodbe zaradi izostanka, od česar je odvisna pravočasnost pritožbe, je revizijsko sodišče razveljavilo sklep sodišča druge stopnje, kolikor se nanaša na zavrženje pritožbe (1.odst. 394.čl. v zvezi s 387.čl. ZPP). Sodišče druge stopnje bo moralo ponovno oceniti pravočasnost pritožbe tožene stranke in v skladu s tem odločiti o pritožbi. Posledica take odločitve revizijskega sodišča je tudi razveljavitev izreka o stroških pritožbenega postopka.

Kolikor tožena stranka v reviziji povsem neobrazloženo predlaga razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje, s katerima je bilo odločeno o vrnitvi v prejšnje stanje, je moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči, saj je ugotovilo, da tožena stranka za izpodbijanje teh sklepov z izrednim pravnim sredstvom nima pravnega interesa. Po podatkih spisa tožena stranka ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če je sodišče prve stopnje kljub temu štelo njeno pritožbo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kateremu ni ugodilo, in je sodišče druge stopnje predlog kot prepozen zavrglo, s tem toženi stranki njene zakonite pravice niso bile kršene.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3.odst. 166.čl. ZPP.