Jedro

Odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj je omejena na stroške, povezane s pripravami na sklenitev pogodbe. Takih stroškov kot navadne škode tožena stranka v pobotnem ugovoru ni uveljavljala. Tako se pokaže, da pobotni ugovor z uveljavljanjem škode zaradi preprečitve povečanja premoženja, kot jo je v njem opredelila tožena stranka, ni sklepčen, ker nima podlage v materialnem pravu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 118206/2014 z dne 11. 9. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka (1. točka izreka). Pobotni ugovor tožene stranke, da na dan 18. 5. 2015 obstaja njena terjatev do tožeče stranke v višini 21.284,02 EUR, je zavrnilo (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 577,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje, s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je v prvostopenjskem postopku vtoževani terjatvi tožeče stranke iz Pogodbe o kreditu št. 196518-002 in Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na računu št. 196518-OVK, ki po stanju na dan 18. 5. 2015 po navedbah tožene stranke znaša 21.284,02 EUR, uveljavljala pobotni ugovor. Slednjega je temeljila na protipravnem ravnanju tožeče stranke, ker se je tožeča stranka z njo pogajala o sklenitvi pogodbe o oglaševanju, čeprav ni imela namena skleniti pogodbe oziroma je ta namen opustila brez utemeljenega razloga. Zaradi tega ji je nastala škoda v višini 23.422,50 EUR, ki jo opredeljuje kot vrednost, ki bi jo tožena stranka ustvarila pri opravljanju dejavnosti, v konkretnem primeru torej 75 % vrednosti ponudbe, ki je znašala 31.230,00 EUR. Tožena stranka je torej v pobot uveljavljala škodo zaradi tožnikove prekinitve pogajanj kot pozitivni pogodbeni interes – zaslužek, ki bi ga dosegla, če bi bila pogodba sklenjena in izpolnjena.

6. Po 20. členu OZ odgovarja v primeru pogajanj stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo (drugi odstavek) ali ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila (tretji odstavek) za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki. Vendar pravni red v takih primerih priznava le škodo na podlagi interesa zaupanja oziroma negativnega pogodbenega interesa. To pomeni, da gre stranki pravica do premoženja, ki bi ga imela, če s stranko ne bi sklepala nikakršne pogodbe. Drugače povedano: odškodnina je po 20. členu OZ omejena na stroške, povezane s pripravami na sklenitev pogodbe (primerjaj Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, stran 230 do 231). Takih stroškov kot navadne škode tožena stranka v pobotnem ugovoru ni uveljavljala. Tako se pokaže, da pobotni ugovor z uveljavljanjem škode zaradi preprečitve povečanja premoženja, kot jo je v njem opredelila tožena stranka, ni sklepčen, ker nima podlage v materialnem pravu.

7. Ker morajo biti za obstoj civilnega odškodninskega delikta kumulativno izpolnjeni pogoji protipravnosti ravnanja oziroma škodno dejanje, krivda povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo pravno priznano škodo, slednje pa, kot je bilo zgoraj obrazloženo, tožena stranka s pobotnim ugovorom ni uveljavljala, je že iz tega razloga odločitev prvostopenjskega sodišča o vloženem pobotnem ugovoru pravilna.

8. Posledično se izkaže, da za odločitev o toženčevem pobotnem ugovoru zaslišanje prič, ki jih je tožena stranka predlagala v potrditev njene trditve o nepoštenem pogajanju tožeče stranke, o dolgotrajnih pogajanjih in v utemeljitev obstoja v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke, ni bilo potrebno. Zato tudi ni podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene postopkovne kršitve, ker prvostopenjsko sodišče ni v celoti izčrpalo dokaznega postopka v pritožbi nakazani smeri.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.