Jedro

Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, če iz razlogov sklepa o ureditvi meje na podlagi zadnje mirne posesti ni mogoče razbrati, koliko časa je trajala zadnja mirna posest.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo mejo med parcelama štev. 140/1 in 135 obe k.o. K. tako, da je sporno mejno površino dodelilo parceli nasprotne udeleženke (t.j. parceli štev. 135). Mejo je uredilo po zadnji mirni posesti.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje predlagateljica in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da je nasprotna udeleženka v tem postopku pokazala mejo po dveh različnih linijah. Kljub tej razliki pa je sodišče njeno izpovedbo ocenilo kot logično in prepričljivo. Priče, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, so izpovedale o svojih vedenjih iz obdobja 15 in več let nazaj. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati pričo V., ki je potrdila povsem logično izpovedbo predlagateljice in njenega moža A. K. glede trsja. Če so člani družine R. v času trajanja postopka intenzivneje nasipavali sporni del zemljišča, so to počeli zgolj zaradi izida tega postopka.

Predlagateljica si ne lasti celotnega dela zemljišča, ki je zaraščeno s trsjem in se uporablja kot smetišče, marveč le del tega in sicer tisti del, ki sega v njeno zemljšče. Da se sporno smetišče nahaja tudi na zemljišču nasprotne udeleženke, nikoli ni bilo sporno.

Izpovedbe prič, ki jih je predlagala predlagateljica, so logične in usklajene. Pomembna je prav izpovedba B., lastnika parc.štev. 140/12. Čemu bi ta priča, ki je odvetnik, in ki dobro ve, kaj pomeni motenje posesti, sploh spraševala družino K., če lahko vozi odpadni material, če le-ti ne bi imeli trsja in del smetišča v posesti. Nelogično je, da je sodišče verjelo nasprotni udeleženki, da je imela zadnjo mirno posest do B. zemljišča. To še posebej, ker je prav nasprotna udeleženka (med drugim tudi v pritožbi z dne 3.9.1993) vztrajala na mejniku, ki je v skici z dne 7.6.1993 označen s točko D. Končno se sodišče sploh ni ukvarjalo z vprašanjem časa trajanja zadnje mirne posesti. Predlagateljica je že v predlogu navedla, da je bila meja do nedavnega nesporna. To je potrdila tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog. Potemtakem se ni treba vračati v oddaljeno preteklost, ampak posest presojati v času neposredno pred vložitvijo predloga. O tem pa sta izpovedali le priči B. in V. Pritožba je utemeljena.

Zadnja mirna posest kot podlaga za sodno ureditev meje (3. odstavek 136. člena Zakona o nepravdnem postopku) je pravni standard, torej relativno široka in odprta pravna norma, katere vsebino je treba ob uporabi tipologičnih argumentov (t.j. tistih, ki jim je vzorec vedenje in ravnanje, ki se je izoblikovalo kot tipično za določeno družbeno okolje) v vsakem primeru posebej ugotoviti. Za ovsebinjenje pojma "zadnja mirna posest" (torej za oblikovanje pravne norme za individualen primer) pa je bistveno tudi trajanje zadnje mirne posesti. Kot zadnjo mirno posest namreč praviloma označujemo tisto stanje posesti, ki je glede na naravo mejnih zemljišč, njun pomen za udeleženca ter druge okoliščine primera, nepretrgoma trajalo dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna, in ki sta ga oba udeleženca ves ta čas prostovoljno spoštovala. Ker pa razlogi izpodbijanega sklepa nikjer ne govorijo o časovni komponenti zadnje mirne posesti, te odločbe, ki ureja mejo na podlagi zadnje mirne posesti, ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ob ponovni pisni izdelavi sklepa o ureditvi meje bo moralo sodišče prve stopnje pojasniti konkretno vsebino pravnega standarda "zadnja mirna posest" in med drugim navesti zlasti tudi trajanje zadnje mirne posesti (če jo bo seveda sploh moglo zanesljivo ugotoviti).