Jedro

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba toženke o glavni stvari zavrne in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku 604,69 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 7.653.100 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.3.2004 dalje do plačila ter za premoženjsko škodo v višini 118.253 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.3.2004 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ga je toženka dolžna plačati tožniku, znižalo na 5.353.100 SIT. Prvostopenjsko sodbo je glede odločitve o pravdnih stroških razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je tudi, da so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Zoper zavrnilni del pritožbene sodbe je tožnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Izpostavlja trajanje in intenzivnost bolečinskega obdobja ter poudarja, da so še vedno ostale bolečine na krnu, in sicer ne samo ob spremembah vremena, temveč tudi ob nošenju proteze. Uporabljati mora bergle, večkrat pa mora zdraviti tudi vnetje krna. Navaja, da bi bilo zato treba v večji meri upoštevati bodoče telesne bolečine in bodoče nevšečnosti, ki jih bo tožnik trpel. Primarni strah je bil izredno intenziven. Tožnik je bil namreč ves čas pri zavesti in je gledal, kaj se z njegovo nogo dogaja. Izredno intenziven je bil tudi sekundarni strah. Sodišče druge stopnje ni pojasnilo, zakaj je znižalo odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti. Tožnik je brez desne goleni, šepa, občasno uporablja bergle, kar vse vzbuja pozornost okolice, zaradi česar izjemno duševno trpi. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženko obsodi na plačilo še nadaljnje odškodnine v znesku 2.300.000 SIT.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Iz ugotovitev nižjih sodišče izhaja, da je bila tožniku dne 28.9.2002 zaradi padca pod kolo vagona amputirana desna golen. Prestal je dve operaciji. Sedaj nosi podkolensko protezo, ki pa jo lahko uporablja le nekaj ur dnevno, saj ga močno žuli. Še vedno trpi lažje do srednje hude bolečine v predelu krna in jih bo tudi v bodoče. Ob škodnem dogodku je bil ves čas pri zavesti in je gledal, kaj se z njegovo nogo dogaja. Protezo sicer lahko zakrije z dolgimi hlačami, vendar pa je pri hoji opazno zibanje in šepanje. Podroben dejanski obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti, duševnih bolečin zaradi skaženosti in strahu je razviden iz razlogov na sedmi do deveti strani prvostopenjske sodbe ter na tretji strani pritožbene sodbe.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da pritožbeno sodišče to načelo ob odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in strah ni pravilno upoštevalo. Odškodnina, ki jo je pritožbeno sodišče prisodilo za navedene oblike nepremoženjske škode, je namreč prenizka.(1) To je pravilno odmerilo sodišče prve stopnje, in sicer za telesne bolečine v višini 15.857,11 EUR (prej 3.800.000 SIT), za strah 7.928,56 EUR (1.900.000 SIT) in za duševne bolečine zaradi skaženosti 9.180,44 EUR (2.200.000 SIT). Skupni prisojeni znesek 64.263,06 EUR (15.400.000 SIT; upoštevaje tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 78,4 takratnih povprečnih neto plač.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) odločilo kot v izreku te sodbe.

Ker je bila s sodbo pritožbenega sodišča odločitev o pravdnih stroških razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, je revizijsko sodišče odločilo le o stroških revizijskega postopka. Glede na revizijski uspeh tožnika je revizijsko sodišče v skladu s 154. členom v zvezi s 155. členom ZPP toženki naložilo, da mora tožniku povrniti njegove revizijske stroške, ki so bili odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo od zneska, s katerim je tožnik uspel z revizijo.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 142/2003, II Ips 345/96, II Ips 440/2005, II Ips 564/2000, II Ips 529/2001.