22. 7. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Metoda Ceketa, Ajdovščina, na seji 22. julija 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 192. do 200. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki urejajo zemljiški dolg. Po njegovi oceni so v neskladju s "pravico do sodnega varstva pridobljenih pravic", s pravico do "enakega obravnavanja pravic upnikov in varstva pravic upnikov z boljšim vrstnim redom", z načeli pravičnosti, hierarhije predpisov, sorazmernosti, razumnosti ter z načelom predvidljivosti predpisov. Pobudnik pojasnjuje, da je njegov dolžnik na svoji nepremičnini ustanovil zemljiški dolg z izključnim namenom izogniti se plačilu pobudnikove terjatve. Pobudnik naj bi nato sicer uspel s predlogom za izvršbo na dolžnikovi nepremičnini, vendar naj to zanj ne bi imelo nobene praktične vrednosti. Prepričan je namreč, da je možnost za to, da bo v izvršbi poplačan, negotova oziroma zanjo ni upanja, saj imetnik zemljiškega pisma sodišču še ni predlagal prednostnega poplačila, dolžnik pa lahko zemljiško pismo izroči komurkoli, tudi sorodnikom in prijateljem, čeprav do njih nima dolgov. Pobudnik navaja, da je izvršilnemu sodišču dvakrat predlagal, naj dolžniku z začasno odredbo prepove razpolagati z zemljiškim pismom, ker je zemljiški dolg ustanovljen z namenom zlorabe upnikov. Prilaga sklepa okrajnega sodišča o zavrnitvi teh predlogov, zoper katera se ni pritožil. Predlaga, naj Ustavno sodišče odloči, da je treba prvi odstavek 192. člena SPZ uporabljati tako, da ima imetnik zemljiškega pisma pravico prednostnega poplačila le: (1) če je dolg iz zemljiškega pisma priglašen sodišču v postopku izvršbe ter sta v sklepu o poplačilu razvidna znesek dolga in datum njegove zapadlosti ali pa (2) če so v zemljiški knjigi navedeni upnik, ki je prevzel zemljiško pismo, ter znesek in zapadlost dolga.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijane zakonske določbe ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik