Jedro

Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da do izdaje dokončne upravne odločbe pri tožnici ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi jo popolnoma onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, niti objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno razbremenitev 4 ure dnevno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 21. 9. 2021 in št. ... z dne 22. 3. 2021, razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine od 4. 3. 2021 dalje oz. podrejeno, da se ji na podlagi III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni od 4. 3. 2021 prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, 20 ur tedensko z že priznanimi omejitvami in pravica do delnega nadomestila (I. tč. izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita. Hkrati je izreklo, da krije tožnica sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Izpodbijana sodba je oprta na izvedensko mnenje, ki predstavlja povzetek zdravstvene dokumentacije in le na 28. ter 29. strani neprepričljivo in lahkotno ocenjuje njeno delazmožnost oz. invalidnost. Dejstvo je, da 8-urnega dela ne zmore. Kako je lahko izvedenec podal drugačno mnenje ne more vedeti, gotovo je le, da ni pravilno niti objektivno. Ni pojasnil, kakšni naj bi bili objektivni zdravstveni razlogi na njegovo drugačno odločitev, niti razlogov za časovno razbremenitev. Ker za 4-urno delo ni zmožna, je potrebna invalidska upokojitev, saj se težave stopnjujejo. Izvedensko mnenje prof. dr. A. A. je enostransko in bi pravilnost bilo potrebno preveriti z drugim izvedencem medicine dela, prometa in športa. Ne razume, zakaj izvedenci niso naklonjeni razumevanju zdravstvenih težav zavarovancev. Sama pogosto joče, iz dneva v dan trpi, tudi ko ne dela doživlja hude bolečine zaradi fibromialgije. Sodišče bi moralo postaviti novega izvedenca in sodbe ne opreti le na mnenje enega, ki svoje delo zaradi številnih podobnih primerov opravlja preveč rutinsko, zavarovanci pa so velikokrat zgolj številke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), niti zmotne uporabe materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožničino izvajanje poudarja le naslednje.

5. V zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti drugostopenjske odločbe z dne 21. 9. 2021, s katero je zavrnjena pritožba in v reviziji prvostopenjska odločba z dne 22. 3. 2021 spremenjena ter odločeno, da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, s pravico do premestitve na drugo lažje fizično delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, da se lahko pri delu giba v ledveno-križni hrbtenici in vratni hrbtenici le v okviru ergonomskih kotov, le z občasnim pripogibanjem, občasno v prisilni drži ledvene in vratne hrbtenice, s polnim delovnim časom od 4. 3. 2021 dalje. Izrečeno je, da kontrolni pregled ni potreben; da je delodajalec B. d. o. o. tožnici dolžan zagotoviti pravico do premestitve in da bo o pravici in višini nadomestila odločeno s posebno odločbo. Dokončna odločba je uprta na mnenje IK II. z dne 7. 6. 2021, ki je v sestavi specialistov medicine dela in ortopeda zaradi stanja po operaciji Hernie disci L5-S1 levo, Bolečinah v križu in v vratu, Hipotiroze, Fibromialgije in Prilagoditvene motnje ocenila, da je pri tožnici zaradi bolezni od 4. 3. 2021 podana III. kategorija invalidnosti, kjer za delo prodajalke več ni zmožna, temveč s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša invalidnosti za drugo delo v svojem poklicu v skladu s stvarnimi razbremenitvami.

6. Takšno oceno zdravstvenega stanja in nadaljnji obstoj preostale delovne zmožnosti v polnem delovnem času v sodnem postopku le še dodatno potrjuje pisno izvedensko mnenje prof. dr. A. A., specialista medicine dela, prometa in športa (list. 35 - 49) in ustna izpoved na obravnavi 23. 2. 2023 (list. 52 - 53). Tudi po oceni pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v izvedenskem mnenju strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da do izdaje dokončne upravne odločbe 21. 9. 2021 pri tožnici ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi jo popolnoma onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, niti objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno razbremenitev 4 ure dnevno. V obravnavani zadevi zagotovo ni podan dejanski stan iz 1. alineje 2. odstavka, niti iz 3. alineje 2. odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oz. podrejeno časovno razbremenitev ob že priznanih stvarnih omejitvah ter priznanje pravice do invalidske pokojnine oz. podrejeno delnega nadomestila, kot je argumentirano in prepričljivo razsojeno z izpodbijano sodbo.

7. Sodišče sicer verjame pritožnici, da ima zdravstvene težave in bolečine zaradi fibromialgije, vendar pa z očitki, da je sodba izdana na nepravilnem, neobjektivnem in rutinsko izdelanem izvedenskem mnenju prof. A. A., ne more biti uspešna. Ob prepričljivi dokazni oceni prvostopenjskega sodišča ni utemeljen niti očitek, da izvedenci niso naklonjeni razumevanju zdravstvenih težav zavarovancev. Mnenja so namreč dolžni podajati v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, kar je bilo upoštevano tudi v predmetni zadevi. Sodno izvedensko mnenje je uprto na razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo in izvid osebnega pregleda. Invalidnost ni le medicinska, temveč tudi delovno pravna kategorija. Pri oceni, da ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, niti časovno omejitev pri delu je izvedenec pravilno upošteval še klinični funkcijski status tožnice do dokončnosti predsodnega upravnega postopka. Predlog za postavitev drugega izvedenca medicine dela, prometa in športa je v 16. točki obrazložitve sodbe utemeljeno zavrnjen, razlogov pa pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

8. Kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja in ponovna operacija ledvenega dela hrbtenice po že končanem upravnem postopku je lahko le predmet novega predsodnega upravnega odločanja na podlagi novega predloga za medicinsko izvedenstvo.

9. Ker je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb, razvrstitev v I. kategorijo oz. podrejeno III. kategorijo invalidnosti s krajšim delovnim časom ter priznanje pravice do invalidske pokojnine oz. podrejeno pravice do delnega nadomestila na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) stroškovno utemeljeno zavrnjen, pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob uporabi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati izreči, da krije pritožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.