Jedro

Določba 25. člena URS med drugim res določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, 23. člen URS pa tudi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar je razlaga obdolženca glede pravice do pritožbe oziroma pravnega sredstva zmotna. Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in z vsebinsko odločitvijo o njej Višjega sodišča v Celju. Zmotna je namreč razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom kot nedovoljeno zavrglo storilčevo pritožbo z dne 31. 7. 2023, vloženo zoper sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 30/2023 z dne 15. 6. 2023 ter storilcu v plačilo naložilo sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Zatrjuje, da je pravica do sodnega varstva neomejena ter da 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe proti odločbam sodišč brez vsakršnih omejitev. Izpodbijani odločitvi očita kršitev 127. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Predlaga ugoditev pritožbi ter vsebinsko presojo z izpodbijanim sklepom zavržene pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tako iz razlogov sodišča prve stopnje, kot tudi iz dokumentacije v spisu izhaja, da je storilec pritožbo z dne 31. 7. 2023 vložil zoper sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 30/2023 z dne 15. 6. 2023. Ker Zakon o prekrških (ZP-1) pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje ne dopušča, kot je pravilno storilcu obrazložilo sodišče prve stopnje, pritožba neutemeljeno očita, da bi sodišče pritožbo storilca z dne 31. 7. 2023 moralo obravnavati vsebinsko. V skladu z določbami ZP-1 je namreč mogoče odločitve pritožbenega sodišča izpodbijati zgolj z izrednim pravnim sredstvom tj. zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa jo lahko vloži le Vrhovno državno tožilstvo.

Pri tem pritožba s sklicevanjem na določbo 127. člena URS ne prepriča pritožbenega sodišča v nasprotno. Določba 25. člena URS med drugim res določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, 23. člen URS pa tudi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar je razlaga obdolženca glede pravice do pritožbe oziroma pravnega sredstva zmotna. Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje EPVD 489/2023 z dne 22. 5. 2023 in z vsebinsko odločitvijo o njej Višjega sodišča v Celju EPVDp 30/2023 z dne 15. 6. 2023. Zmotna je namreč razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Stališče, da mora biti zoper vsako sodno odločbo omogočeno pravno sredstvo, bi bilo v nasprotju s pravico do sodnega varstva, saj bi onemogočilo, da sodišče dokončno in zavezujoče odloči o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5.Ker je pritožbeno izpodbijana procesna odločitev o obdolženčevi pritožbi oziroma zaključek o nedovoljenosti njegove pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje, so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška oziroma na potek prekrškovnega ter sodnega postopka v zvezi s prekrškom, s katerim je storilec dosegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v predmetnem pritožbenem postopku neupoštevne. Vsled temu se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do zadev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi s temi nerelevantnimi navedbami. Prav tako pa pritožnik zaključka o prepoznosti njegove pritožbe ne more izpodbiti s trditvami, da ni povzročil nobene škode ter da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za preživljanje sebe in svojega otroka. Na tem mestu pritožbeno sodišče pritožniku zgolj pojasnjuje, da je bil v sklepu sodišča prve stopnje z dne 22. 5. 2023 v 8. točki obrazložitve natančno poučen o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1). Pri tem je stroškovno odločitev potrdilo kljub temu, da o storilčevem (večkratnem) predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče prve stopnje še ni odločilo, saj je bil (prvi) predlog za oprostitev vložen dne 3. 6. 2023 in bo skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1, v kolikor mu bo ugodeno, oprostitev veljala za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.

7.Storilec ni uspel s pritožbo, zato je v skladu s prvim odstavkom člena 147 ZP-1 dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini 20,00 EUR (tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Ob tem, ko je glede na podatke spisa storilec predlog za oprostitev plačila sodnih taks (prvič) vložil že dne 3. 6. 2023, sodišče prve stopnje pa o tem predlogu še ni odločilo, pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da bo, v kolikor bo sodišče prve stopnje predlogu ugodilo in storilca plačila sodnih taks oprostilo, ta oprostitev glede na prvi odstavek 13. člena ZST-1 veljala tudi za s tem sklepom naloženo sodno takso.

-------------------------------

1Glej npr. sklep US RS št. Up-114/96 z dne 25. 9. 1996.