Jedro

Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 183582/2009, z dne 9. 12. 2009 razveljavi v 1. odstavku izreka za znesek 60,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 12. 2009 dalje do plačila in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v preostalem delu I. točke izreka potrdi.

III. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 183582/2009 z dne 9. 12. 2009 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je o pritožbi odločala sodnica posameznica (5. odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz elektronske korespondence med strankama (A1) izhaja, da je tožeča stranka toženo stranko dne 23. 11. 2009 po elektronski pošti pozivala na plačilo vtoževanega računa, št. 1088.2009, ki je zapadel v plačilo 17. 8. 2009. Istega dne je tožena stranka odgovorila, da se za zamudo plačila opravičuje, in da bo terjatev poravnala v roku treh tednov. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje navedeno, ob ugotovitvi, da tožena stranka ni dokazala, da je terjatev dejansko plačala niti da je tožeči stranki poslala zavrnitev računa, na čemer je gradila svojo obrambo, ter glede na to, da svojih reklamacij ni konkretizirala, ocenilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. V dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sme posegati, saj gre za spor majhne vrednosti, v katerem pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten (1. odstavek 458. člena ZPP).

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe o nesklepčnosti tožbe, češ da tožeča stranka ni navedla, kaj je podlaga za vtoževani znesek in ne predložila verodostojnih listin. Tožena stranka je namreč v ugovoru sama navedla, da ji je tožeča stranka dobavila blago in da je sporni račun dejansko prejela, vendar ga je zavrnila.

Že iz predloga za izvršbo izhaja, da tožeča stranka terjatev vtožuje na podlagi računa št. 1088.2009 z dne 8. 7. 2009, ki je zapadel dne 17. 8. 2009. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi se je začel pravdni postopek, v katerem je bila tožeča stranka dolžna navesti pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev o tožbenem zahtevku glede na obrambo tožene stranke. Tožeča stranka je tako v pripravljalni vlogi z dne 19. 8. 2010 svoje trditve dopolnila le še glede na ugovorne navedbe tožene stranke, in sicer, da zavrnitve računa ni nikoli prejela, v dokaz česar je priložila zgoraj navedeno elektronsko korespondenco med pravdnima strankama (A1). Ker je tožeča stranka trdila, da ji tožena stranka dolguje vtoževani znesek po računu 1088.2009 z dne 8. 7. 2009, zapadlem na določen dan, katerega prejema tožena stranka ni zanikala, dobavo blaga pa je v ugovoru smiselno potrdila, saj je navedla le, da blago ni bilo dobavljeno v „naročeni in zahtevani kvaliteti“, pri tem pa zatrjevanih napak ni konkretizirala, se tožba tožeče stranke izkaže kot sklepčna. Tožena stranka je sporni račun prejela. Zato očitno ve, kaj je podlaga za vtoževani znesek, sicer pa je (pavšalno) ugovarjala le kvaliteti dobavljenega blaga.

8. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na račun za obresti številka 16-2009 z dne 8. 12. 2009 v znesku 60,47 EUR. Tožena stranka je namreč trdila, da navedenega računa ni nikoli prejela. Zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo. Vendar pa tožeča stranka na ugovorne trditve tožene stranke ni odgovorila in ni pojasnila, po katerih računih, zakaj in kako je obračunala obresti.

9. Prvostopenjsko sodišče je torej zmotno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo navedenih obresti ugodilo.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo ter izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 183582/2009 z dne 9. 12. 2009 v I. točki izreka razveljavilo za znesek 60,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 12. 2009 dalje do plačila ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v preostalem delu I. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP). V odločitev o stroških pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo drugega odstavka 154. člena ZPP, ni posegalo.

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP.