Jedro

Upnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje dejansko spremenilo dolžnika, in to brez upnikovega predloga v tej smeri (prim. 192. člen ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Za takšno postopanje sodišča pa ni najti zakonite podlage. Prav tako se je mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da prokuristove vloge z dne 30.12.1998 (po vsebini) ni mogoče obravnavati kot ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 8.6.1998. Prokurist namreč v njej ni navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, kar je ena od obveznih sestavin vsakega ugovora (prim. 350. člen ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tako prokurist v imenu dolžnika ni vložil ugovora, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo določbe 2. odst. 62. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi, opr. št. Ig 98/00194-2 z dne 31.8.1998 (pravilno: z dne 8.6.1998) razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pritožil in pri tem priglasil pritožbene stroške. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navedel je, da dopis NK, ki je dolžnikov prokurist, z dne 30.12.1998 ne predstavlja obrazloženega ugovora dolžnika, saj je z njim NK, ki ni dolžnik v tem izvršilnem postopku, sodišču le vrnil izvršilni sklep.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 98/00194-2 z dne 8.6.1998, dolžniku vročilo na naslov NK, K., Ulica G. 6, ki je po (javnih) podatkih v sodnem registru prokurist pri dolžniku. Ta je dne 30.12.1998 sklep o izvršbi sodišču vrnil in navedel, da z dolžnikom "nima nobenih dolžniških razmerij" in da tam tudi ni bil nikoli zaposlen. Na podlagi te vloge je sodišče prve stopnje odločilo po 2. odst. 62. člena ZIP in tako sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo; kot dolžnika pa je v uvodu izpodbijanega sklepa označilo NK (A d.o.o.), Ulica G. 6, K..

Upnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje dejansko spremenilo dolžnika, in to brez upnikovega predloga v tej smeri (prim. 192. člen ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Za takšno postopanje sodišča pa ni najti zakonite podlage. Prav tako se je mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da prokuristove vloge z dne 30.12.1998 (po vsebini) ni mogoče obravnavati kot ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 8.6.1998. Prokurist namreč v njej ni navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, kar je ena od obveznih sestavin vsakega ugovora (prim. 350. člen ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tako prokurist v imenu dolžnika ni vložil ugovora, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo določbe 2. odst. 62. člena ZIZ.

Odločitev sodišča prve stopnje pa se iz gornjih razlogov za napačno pokaže tudi ob uporabi določb Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki bi ga v konkretnem primeru moralo uporabiti sodišče prve stopnje, saj je bil sklep o izvršbi (s pravnim poukom) izdan še v času veljavnosti ZIP (prim. sklep VS RS, opr. št. III R 6/99 z dne 4.3.1999).

Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji (izvršilni) postopek (3. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnji postopek (3. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).