Jedro

Iskanje parkirnega prostora ni nepričakovan in upravičen razlog, zaradi katerega stranka ne bi pristopila (pravočasno) na poravnalni oz. prvi narok za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je postopek v socialnem sporu ustavilo, ker tožnik na prvi narok na glavno obravnavo ni pristopil. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in v laični pritožbi navaja, da je tega dne že ob 09.10 uri bil na parkirišču stavbe Komenskega 7 v Ljubljani, vendar mu varnostniki tam niso dovoli parkirati zato se je odpravil iskat parkirno mesto. V vmesnem času je poklical Delovno in socialno sodišče ter sporočil, da bo zamudil. Parkirati je uspel šele, ko je našel parkirno hišo ..., zaradi boleče noge je potreboval daljši čas ter v sodno dvorano vstopil ob 09.30 uri, kjer so mu sporočili, da je obravnava že zaključena. Meni, da takšno ravnanje predstavlja diskriminacijo in sramoto za slovensko sodno oblast. Sam tožbe ni umaknil, niti ustno, niti pisno. Sodišče bi bilo dolžno po prejetju njegovega telefonskega klica obravnavo preložiti za toliko časa, da bi prispel na obravnavo ali jo preložiti na drugi dan. Zahteva ponovno obravnavo ter povrnitev stroškov za prihod in odhod v izogib temu, da ne bo o zadevi obvestil slovenske medije in evropske ustanove za človekove pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. Upoštevajoč 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

V 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) so določene posledice izostanka strank z naroka. Njihov namen je zagotoviti večjo procesno disciplino in aktivnost strank v postopku v delovnem in socialnem sporu in s tem pospešitev postopka. Ni le naloga sodišča, pač pa tudi samih strank, da s svojim skrbnim ravnanjem v postopku pripomorejo tako k pospešitvi kot tudi h kakovosti sodnega varstva. V 2. odst. 28. čl. je določeno, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavno ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Določene so torej sankcije za neaktivnost tožnika. Razumno je pričakovanje, da tožnik – torej tisti, ki je pravno varstvo zahteval, pravno varstvo tudi aktivno uveljavlja, vsaj s pristopom na narok. V okviru 5. odst. tega člena je določeno, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabijo pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena in, da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oz. ni splošno znanih okoliščinah, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

Posledica izostanka z naroka se torej lahko uporabi le, če je bila stranka pravilno vabljena in če ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oz. ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz opravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Iz sodnega spisa izhaja, da je bil tožnik pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na pravne posledice neprihoda na narok.

Pritožbene navedbe tožnike, ki opisujejo, kako je na dan obravnave, dne 21. 04. 2011 iskal parkirišče, kažejo zgolj na to, da se tožnik ni pravočasno odpravil od doma, ne pa tudi tega, da mu ni bilo znano, kje bi lahko vozilo parkiral, saj iz tožbenih navedb izhaja, da se je dne 12. 03. 2010 poškodoval na delovnem mestu pri dostavi blaga v trgovino S., ..., torej na isti lokaciji, kjer je tožnik dne 21. 04. tudi parkiral. Tožnik v pritožbi ne navaja, da bi na dan glavne obravnave prišlo do nekih nepričakovanih dogodkov zaradi katerih bi obravnavo zamudil (prometna nesreča, druge nepričakovane ovire na poti, itd.).

Iz vabila za narok za glavno obravnavo izhaja, da je bil narok razpisan za dne 21. 04. 2011 ob 09.15 uri. Sodišče je, kakor izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi s tega dne, narok oklicalo ob 09.30 uri, ko je za toženko pristopila pooblaščenka, za tožnika pa nihče in z narokom ob 09.32 uri tudi končalo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožnik v skladu z 2. odst. 28. čl. ZDSS-1 tožbo umaknil. Tožnik ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek, niti bi bilo splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo,da tožnik iz upravičenih razlogov ni mogel priti pravočasno na narok. Iskanje parkirnega prostora v mestu ni nepričakovan in upravičen razlog za nepravočasen pristop na narok.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. toč. 365. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.