Jedro

Možnost vlaganja izbrisne tožbe imajo tudi osebe, katerih pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vpisane v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i t a in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Tolminu je v pravdni zadevi tožeče stranke E.K., zoper toženo stranko M.K., zaradi neveljavnosti vknjižbe, zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in plačilo stroškov postopka, hkrati pa zavrglo tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov.

V obrazložitvi je sodišče zapisalo, da je tožeča stranka dne 13.11.2002 v notarski pisarni E.L. s svojim takratnim zakonskim partnerjem D.K. sklenila sporazum med zakoncema, opr. št. SV, s katerim je bilo ugotovljeno, da je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Tolminu pri nepremičnini s parc. št. 22 k.o. S., kot lastnik vknjižen D.K., ki pa je z istim sporazumom na navedenih nepremičninah tožeči stranki priznal lastninsko pravico in ji izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice. Pri sestavi tega sporazuma sta bili stranki izrecno opozorjeni, da se bo lahko vknjižba lastninske pravice na tožečo stranko opravila šele, ko bo pridobila slovensko državljanstvo. Njuna zakonska zveza je bila razvezana s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. P z dne 23.5.2005. Tožeča stranka je pridobila slovensko državljanstvo z odločbo MNZ, opr. št.. Po izdaji te odločbe je tožeča stranka ugotovila, da do vknjižbe lastninske pravice nanjo ne more priti, ker pri nepremičnini, ki je bila predmet notarskega sporazuma med zakoncema, ni bil več kot lastnik vknjižen D.K., temveč M.K. - tožena stranka (hči D.K.). Do vknjižbe lastninske pravice nanjo je prišlo dne 28. 4. 2003 na podlagi darilne pogodbe med D.K. kot darovalcem in M.K. kot obdarovanko, sklenjena pa je bila v Ljubljani, kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska in prej navedene darilne pogodbe. Sodišče prve stopnje pritrjuje tožeči stranki, da je prišlo do vknjižbe na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila D.K., ki pa ni bilo overjeno, saj je to dejstvo jasno razvidno iz darilne pogodbe z dne 15.2.2002, temu dejstvu pa tožena stranka ni nasprotovala. Sodišče je še ugotovilo, da neoverjeno zemljiškoknjižno dovolilo ne pomeni materialnopravnega razloga neveljavnosti vknjižbe, temveč formalnopravno. Bistvo izbrisne tožbe ni le ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, kot je v konkretnem primeru tožila tožeča stranka, temveč ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnost razpolagalnega pravnega posla in posledično ničnost oz. izpodbojnost zemljiškoknjižnega dovolila, nato pa se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov, torej zahtevek, da naj se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega dovolila in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Iz vsega navedenega sodišče prve stopnje zaključuje, da je izbrisna tožba tista, s katero lahko prej navedene zahtevke uveljavlja prejšnji zemljiškoknjižni lastnik oz. imetnik druge stvarne pravice, ki je bila na podlagi takega zemljiškoknjižnega dovolila izbrisana. V konkretnem primeru pa je bilo med strankama nesporno ugotovljeno, da je bil kot zemljiškoknjižni lastnik pred izpodbijano vknjižbo vpisan v zemljiški knjigi D.K. in ne tožeča stranka, ki tudi ni bila vpisana kot nosilka kakšne druge stvarne pravice. Zahtevek v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pa je sodišče prve stopnje zavrglo. Iz tožbe, opr. št. P 1, ki je bila vložena na Okrožno sodišče v Novi Gorici, v kateri se kot tožeča stranka pojavlja tožeča stranka v tej zadevi, je razvidno, da je E.K. v 2. točki tako primarnega kot tudi podrejenega zahtevka med drugim zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od D.K. in M.K. kot toženih strank, na podlagi katerega se bo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo pred sklenitvijo darilne pogodbe med njima dne 15.2.2002. V obravnavani pravdni zadevi pa je tožeča stranka v zahtevku pod točko 2 zahtevala izbris zemljiškoknjižnega stanja, nastalega na podlagi darilne pogodbe z dne 15.2.2002 in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred sklenitvijo darilne pogodbe, kar pomeni, da se kot lastnik vpiše D.K.. Posledica obeh zahtevkov je torej vknjižba lastninske pravice na D.K. kot prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika.

Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava se pritožuje tožeča stranka. Po njenem mnenju je vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini s parc. št., ki je vpisana v vl. št. k.o. S. - desna na ime toženke, neveljavna iz materialnopravnega razloga. Vpis v zemljiško knjigo lahko dovoli sodišče le, če so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Zakonsko določene predpostavke za dovolitev vpisa pa so procesne (določene v 146. členu Zakona o zemljiški knjigi) in materialnopravne (pogoji za dovolitev vpisa, določeni v 148. členu istega zakona). Ena izmed materialnopravnih predpostavk za vpis je tudi predložitev ustrezne listine, torej listine, ki po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih Zakon o zemljiški knjigi določa za listine, ki so podlaga za vpis. V konkretnem primeru je bila vknjižba lastninske pravice na ime toženke opravljena na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V skladu z določilom 41. člena Zakona o zemljiški knjigi mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen. Vse navedeno nedvomno pomeni, da neoverjeno zemljiškoknjižno dovolilo pomeni materialnopravni razlog za neveljavnost vknjižbe in ne formalnopravnega, kot to zmotno meni sodišče. Tožnica se tudi ne more strinjati s stališčem sodišča, da bistvo izbrisne tožbe ni le ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja. Zakon o zemljiški knjigi v 1. odstavku 243. člena namreč določa, da v primeru, če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe (izbrisna tožba) ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (izbris izpodbijane vknjižbe). Nobenega dvoma tudi ni, da so bile s to vknjižbo kršene pravice tožnice, ker je dejansko edina lastnica in posestnica te nepremičnine. Prav tako je po mnenju tožnice nepravilna odločitev sodišča o tem, da zahtevek v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrže. Ni sporno dejstvo, da teče pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pravdni postopek pod opr. št. P 1, vendar gre za povsem drugačno dejansko in pravno podlago. Predmet te pravde je ugotovitev, da darilna pogodba z dne 15. 02. 2002 predstavlja neobstoječ oziroma ničen pravni posel, podrejeno pa se uveljavlja razveljavitev te darilne pogodbe in vknjižbo lastninske pravice na ime tožnice. Predmet obravnavane zadeve pa je zgolj ugotovitev, da je bila vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini s parc. št. k.o. S. - desna neveljavna zaradi neoverjenega podpisa na darilni pogodbi in se v posledici tega zahteva vzpostavitev prejšnjega z. k. stanja. Na podlagi vsega navedenega tožnica vztraja pri vloženi pritožbi in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da naj pritožbi ugodi in izpodbijan sodbo ter sklep razveljavi, zadevo pa vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nedvomno, da zemljiškoknjižno dovolilo ni bilo overjeno, in da gre pri tem za formalnopravno neveljavnost, ki bi morala biti sanirana tekom zemljiškoknjižnega postopka s pritožbo ali ugovorom, med tem, ko se z izbrisno tožbo sanira samo materialnopravna pomanjkljivost. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je izbrisna tožba tista, s katero lahko prej navedene zahtevke uveljavlja samo prejšnji zemljiškoknjižni lastnik oz. imetnik druge stvarne pravice, ki je bila na podlagi takega zemljiškoknjižnega dovolila izbrisana, ni pravilna. Možnost vlaganja izbrisne tožbe imajo tudi osebe, katerih pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vpisane v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča tako ni ugotavljalo, če je tožeča stranka lastnica nepremičnine. Če je, ne more biti dvoma, da je legitimirana za predmetno pravdo, kot imetnica pravice, ki se v zemljiško knjigo vpisuje. Nadalje pritožbeno sodišče še ugotavlja, da ni potrebno, da bi bila pravica v zemljiško knjigi že vknjižena, saj za aktivno legitimacijo zadošča le, da gre za pravico, ki se v zemljiško knjigo vpisuje. Pravico do vložitve izbrisne tožbe ima tudi tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originarni način, torej izvenknjižno. Nedvomno je, da zakonci v času trajanja zakonske zveze pridobijo glede skupnega premoženje lastninsko pravico originarno, vprašanje v tej zadevi pa je, ali gre za skupno ali posebno premoženje tožeče stranke. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je tožeča stranka tekom postopka ves čas trdila, da je lastnica nepremičnine, enako pa zatrjuje tudi v pritožbi. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče to ugotoviti, in sicer ali je lastninsko pridobila v času trajanja zakonske zveze originarno ali ne, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, da je bila tožeča stranka v tem obdobju tujka.

Kar zadeva pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer je sodišče zahtevek zavrglo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zahtevek iz 2. točke tožbenega zahtevka identičen z delom zahtevka iz druge točke tožbe pod opr. št. P 1, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Vendar pa je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu, saj izbrisna tožba brez zahtevka, v katerem se v zemljiški knjigi zahteva izbris lastništva in ponoven vpis lastništva osebe, ki bi z izbrisno tožbo uspela, ne more obstati, saj je tožbeni zahtevek pri izbrisni tožbi večdelen.

Pritožbeno sodišče je posledično sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (1. odst. 354. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se iz zgoraj navedenih razlogov v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.