Jedro

Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da mora toženec tožniku plačati 3.100,00 EUR odškodnine za negmotno škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2009 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper sodbo prve stopnje zavrglo kot prepozno.

3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je toženec pravočasno vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na zakonsko dikcijo četrtega odstavka 142. člena ZPP je vročitev opravljena po poteku 15 dnevnega roka, torej šestnajsti dan, za dan, od katerega je treba šteti rok za pritožbo, pa se po drugem odstavku 111. člena ZPP vzame prvi naslednji dan. Nesporno je vročevalec sodno pošiljko toženi stranki pustil v hišnem predalčniku 20. 1. 2010, to je 16. dan po poteku 15 dnevnega roka. Sodišče druge stopnje bi tako moralo šteti, da je bila vročitev opravljena po poteku 15 dnevnega roka (20. 1. 2010), ne pa s potekom tega roka (19. 1. 2010). Od tega dne opravljene vročitve pa je pritožbeni rok začel teči naslednji dan in ni potekel 3. 2. 2010, kot to navaja sodišče druge stopnje, temveč 4. 2. 2010, torej je bila ta dan vložena pritožba pravočasna. Ob tem se toženec sklicuje še na predvidljivost in zanesljivost pravne posledice določenega pravnega pravila in SSKJ, ki razlaga predlog „po“ „za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje“, torej za izražanje časovnega zaporedja, ko nek dogodek sledi prejšnjemu dogodku. S preprosto jezikovno razlago besedila je tako moč ugotoviti, da je ta nomotehnični način uporabil tudi zakonodajalec in torej po tem, ko rok za prostovoljni dvig pošiljke preneha trajati (petnajsti dan ob polnoči), šestnajsti dan nastopi nov dogodek. Jezikovna razlaga določa besedni pomen pravnega pravila in hkrati mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti, še posebej ne v škodo z ustavo določenih pravic posameznika, kamor spada tudi pravica do pravnega sredstva. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in pritožba vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Odločilno vprašanje za presojo utemeljenosti revizije oziroma pravilnosti sklepa druge stopnje je, kdaj se v primeru, ko se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne. Drugi in tretji stavek četrtega odstavka 142. člena ZPP se glasita: „Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.“

7. Navedeno določilo sodišče druge stopnje razlaga tako, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka, naslednji (šestnajsti) dan pa nato začne teči pritožbeni rok. Zato je štelo, da je bila vročitev opravljena 19. 1. 2010, naslednji dan pa je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči pritožbeni rok in iztekel 3. 2. 2010. Dne 4. 2. 2010 vloženo pritožbo je zato štelo za prepozno. Revizija določbo razlaga tako, da se vročitev šteje za opravljeno prvi naslednji dan po poteku tega roka, torej šestnajsti dan, kar je v konkretnem primeru 20. 1. 2010, pritožbeni rok pa nato začne teči še en dan kasneje (drugi odstavek 111. člena ZPP). Ob takem računanju roka bi se pritožba izkazala za pravočasno.

8. Vrhovno sodišče argumentacijo revizije ocenjuje za zmotno. Jezikovna razlaga je praviloma res temeljni razlagalni argument, pri katerem se s pomočjo jezikovnih pravil išče jezikovni smisel pravne norme. Vendar pa smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, pač pa ta razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage. Šele povezanost pravne norme četrtega odstavka 142. člena ZPP z drugimi zakonskimi določbami, ki dajejo v tej normi uporabljenim izrazom sploh pravi pomen in določajo (definirajo) pojem jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v pravni sistem, ki naj deluje kot usklajena celota, tako pravzaprav determinira tudi jezikovno razlago norme.

9. Tako teleološka in sistemska razlaga, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona in pravnega sistema kot celote, narekujeta zaključke, kot jih je napravilo sodišče druge stopnje. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je namreč treba nujno iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe pa povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar – prevedeno na konkreten primer – pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno. Ta dan se po drugem odstavku 111. člena ZPP nato ne všteva v rok, ki teče od vročitve, v konkretnem primeru v pritožbeni rok.

10. Da je bil takšen tudi namen zakonodajalca, je moč sklepati iz zakonodajnega gradiva.(1) Iz njega namreč izhaja, da so bile določbe o osebni vročitvi z novelo ZPP-D spremenjene z namenom poenostavitve postopka vročanja, ki se kaže v pospešitvi in pocenitvi postopka. Zato je bil na eni strani opuščen ponoven poskus osebne vročitve, na drugi strani pa vzpostavljena fikcija vročitve s potekom 15 dnevnega roka, po katerem pusti vročevalec pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Enako je tudi stališče komentatorjev novele zakona.(2)

11. Sicer pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi jezikovna razlaga ne narekuje nujno zaključka, kot ga ponuja revizija. „Po poteku tega roka“ namreč pomeni nemudoma (takoj) z iztekom tega roka in ne morda kadarkoli potem, kar bi stroga jezikovna razlaga nenazadnje tudi dopuščala. Zlasti v kontekstu s teleološko in sistemsko razlago tako tudi jezikovna razlaga daje podlago za takšen način računanja rokov, za kakršnega se je odločilo sodišče druge stopnje in kakršen je po oceni Vrhovnega sodišča tudi pravilen.

12. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena. Na podlagi tretjega odstavka 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP jo je zato zavrnilo in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

Op. št. (1): Poročevalec Državnega zbora št. 21/2008. Op. št. (2): Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 4. knjiga, stran 122.