Jedro

Na podlagi določbe 48. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI - Ur. list RS št. 12/96, 64/2001) je svet šole sklenil, da je ugovor tožnika zoper razvstitev v plačilni razred utemeljen, ker pri prvi razporeditvi v plačilne razrede ni sodeloval sindikat. Ker je svet šole le odpravil odločbo ravnateljice in ji zadevo vrnil v ponovno odločanje, razporeditev tožnika v plačilni razred ni postala dokončna, zato tožnikova tožba ne izpolnjuje procesnih predpostavk za sodno varstvo in jo je pritožbeno sodišče zavrglo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter tožba zavrže. Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku tožnika tako, da je ugotovilo, da je tožnik s 1.3.1997 napredoval v V. plačilni razred ter naložilo toženi stranki izplačilo razlike v plači, ki jo je prejemal od 1.3.1997 do 31.5.2000 in plačo, ki bi mu v tem obdobju šla po V. plačilnem razredu, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila ter plačilo pripadajočih davkov in prispevkov od bruto razlik plač za sporno obdobje. Višji zahtevek je zavrnilo. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 48.198,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje, v 8 dneh pod izvršbo. Tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločbe ravnateljice z dne 15.3.1997, je zavrglo.

Zoper navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, kot tudi zaradi napačne uporabe Odvetniške tarife in odločitvi o stroških. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlaga, da pred odločitvijo o pritožbi samo pri Ustavnem sodišču poda pisno zahtevo za oceno ustavnosti določbe 25. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti. Meni da svet ni nedvoumno odločil o ugovoru tožnika in ga razporedil v V. plačilni razred. Zapis sklepa sveta šole v zapisniku z dne 21.12.1998 je res nekoliko nejasen. Odločitev sveta šole je potrebno razlagati tako, da je svet ugotovil le utemeljenost ugovora tožnika zaradi bistvene kršitve postopka (zaradi nesodelovanja sindikata). Ob smiselni razlagi določbe 3. odst. 354. člena ZPP se sklep sveta lahko razume tako, da je odločil o razveljavitvi sklepa o razporeditvi v plačilni razred in vrnil zadevo v odločanje ravnateljici kot organu prve stopnje. Tako je mogoče razumeti napotilo sveta, da predlaga, da se odločba ravnateljice spremeni tako, da se delavca razporedi v V. plačilni razred. Poleg tega mora po določbi 25. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 18/94, 36/96) prvo razporeditev potrditi pristojni minister. Razporeditve tožnika minister ni potrdil, zato sklep zavoda ne more biti dokončen. Svet tožene stranke v postopku ugotavljanja upravičenosti ugovora tožnika tudi ni ugotavljal njegovega izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Ne glede, da ni bilo odločeno o njenih stroških, se pritožuje zoper odločitev v 5. tč. izreka. Sodišče je zadevo obravnavalo kot "neocenljivo zadevo", po mnenju tožene stranke pa gre za ocenljivo zadevo. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v vseh podobnih zadevah odloča o stroških kot o neocenljivih zadevah, kar ni v skladu z Odvetniško tarifo.

Zoper sodbo se pritožuje tudi stranski intervenient iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oz. razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Z odločitvijo sodišča se ne strinja. Le-to se sploh ni spuščalo v vsebino ocene izpolnjevanja pogojev za razvrstitev v tarifni razred. Poudarja, da sklep sveta šole z dne 21.12.1998 ne pomeni vsebinske ugoditve ugovoru tožnika, saj ni ugotavljal izpolnjevanja pogojev za napredovanje tožnika, pač pa je le podal predlog, da se tožnik razporedi v V. plačilni razred. Ker ravnateljica sklepa sveta šole ni realizirala, bi moralo o pravici do razporeditve v V. plačilni razred odločiti sodišče samo, vendar tako, da bi ugotavljalo, ali tožnik dejansko izpolnjuje kriterije za izjemno napredovanje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbah ter na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS št. 26/99, 96/2002) glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu izpodbijal sklep ravnateljice tožene stranke z dne 15.3.1997 o razvrstitvi v plačilni razred. Zahteval je ugotovitev, da je s 1.3.1997 napredoval v V. plačilni razred ter plačilo razlike v plači, ki jo je prejemal in plačo po V. plačilnem razredu od 1.3.1997 dalje. Svoj zahtevek je utemeljeval z dejstvom, da je svet tožene stranke njegovemu ugovoru ugodil, tožena stranka pa odločitve sveta ni realizirala.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ravnateljica tožene stranke tožniku izdala odločbo o razvrstitvi v plačilni razred s količnikom 3,60. Svet tožene stranke je ugovoru tožnika ugodil, odločitev sveta kot organa druge stopnje je dokončna, zato je sodišče zahtevku ugodilo. Zavzelo je stališče, da se je svet tožene stranke odločil za spremembo odločbe ravnateljice, da je potrebno tožnika razporediti v V. plačilni razred. Odločitev sveta šole je jasna in nedvoumna, zato jo je tožena stranka dolžna spoštovati. Sodišče prve stopnje je zato zahtevku tožnika v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je s 1.3.1997 napredoval v V. plačilni razred in da mu je tožena stranka dolžna izplačati razliko v plači od 1.3.1997 do 31.5.2000 ugodilo.

Utemeljena je pritožbena navedba, da svet tožene stranke ni dokončno odločil o ugovoru tožnika in ga razporedil v V. plačilni razred.

Svet zavoda tožene stranke je na podlagi določbe 48. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOPVI - Ur. list RS št. 12/96, 64/2001) v skladu s svojimi pristojnostmi odločal o ugovoru tožnika zoper izdano odločbo ravnateljice o razvrstitvi v plačilni razred. Svet šole je sprejel sklep, da je ugovor utemeljen, ker pri prvi razporeditvi v plačilne razrede ni bil prisoten predstavnik sindikata. Predlagal je, da se odločba ravnateljice spremeni tako, da se tožnika razporedi v V. plačilni razred, ravnatelju pa se naloži, da ponovno izpelje postopek napredovanja v plačilne razrede po določbi 24. člena Pravilnika o napredovanju v plačilne razrede ter da realizira sklepe takoj, ko bo Ministrstvo za šolstvo in šport nadomestilo stare koeficiente z novimi ter delavcem izplača razliko v plači. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je odločitev sveta šole povsem jasna in nedvoumna ter da je odločitev organa druge stopnje dokončna in pravnomočna, je nepravilno. Kot izhaja iz zapisnika sveta šole je svet šole podal ugotovitev, da je ugovor tožnika utemeljen, ker v postopku ni sodeloval predstavnik sindikata. Nadaljnje ugotovitve pa po oceni pritožbenega sodišča ne pomenijo odločitve sveta šole o ugovoru. Iz sklepa izhaja, da se ravnatelju, ki v skladu z določbo 21. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Ur. list RS št. 41/94,66/96) odloča o napredovanju zaposlenih, naloži da ponovno izpelje postopek napredovanja v plačilne razrede. Svet tudi predlaga, da se tožnika razporedi v V. plačilni razred. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je svet šole odpravil odločbo ravnateljice o razvrstitvi tožnika v plačilni razred z dne 15.3.1997. Odločitve o razvrstitvi v V. plačilni razred pa svet šole ni sprejel, temveč je zadevo vrnil ravnateljici v odločanje kot organu prve stopnje. Ravnateljica tožene stranke mora o zadevi odločiti glede na sklep sveta šole. O razporeditvi tožnika v plačilni razred torej sploh še ni bilo odločeno. Tožnik nima odločbe o razporeditvi, ker je svet šole odločbo ravnateljice z dne 15.3.1997 le razveljavil. Sodno varstvo lahko delavec uveljavlja praviloma zoper dokončno odločitev pristojnega organa. Po določbi 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. list RS št. 60/89, 42/90) ima delavec, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa, pravico v nadaljnih 15 dneh zahtevati varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Varstva pravic pri pristojnem sodišču ne more zahtevati, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. V določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR je vsebovana negativna procesna predpostavka za dopustnost sodnega varstva, to je izčrpan predhodni postopek s sprejetjem dokončne odločitve delodajalca. Glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da svet tožene stranke ni sprejel dokončne odločitve (saj odločitev o razveljavitvi izpodbijanega sklepa zaradi procesnih razlogov in vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu ne predstavlja dokončne odločitve o zadevi), tožnik še ni pridobil pravice do sodnega varstva.

Pritožbeno sodišče je zato ob reševanju pritožbe tožene stranke in stranskega intervenienta ob smiselni uporabi 274. člena ZPP izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in tožbo zavrglo.

Neutemeljena je pritožba tožene stranke, da sodišče nepravilno uporablja Odvetniško tarifo. Tožnik svojega denarnega zahtevka ni opredelil po višini, temveč le opisno, zato ni pogojev za odmero stroškov po tar. št. 13/1, temveč za odmero stroškov kot "neocenljive zadeve" (po tar. št. 10, 1c, prva alinea).

V postopku pred sodiščem prve stopnje sta tožnik in tožena stranka priglasila stroške postopka. Glede na odločitev pritožbenega sodišča in dejstvo, da je tožeča stranka tožnika v pravnem pouku sklepa sveta šole sama napotila na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kar pa je bilo očitno napačno, stranki nista upravičeni do povračila svojih stroškov postopka, zato je odločilo, da jih krije vsaka stranka sama. Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožba tožene stranke sicer utemeljena, vendar je stroške postopka tudi sama povzročila z neustreznim pravnim poukom, zato jih pritožbeno sodišče ni priznalo.