- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1876/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1876.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Procesne predpostavke in njihova vloga v pravdnem postopkuAli je procesna predpostavka dejavnik, od katerega bi bila odvisna vrsta postopka?
- Ugotavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdnem postopkuKako se obravnavajo zahtevki za nedopustnost izvršbe in kakšne so procesne predpostavke za to?
- Pravilnost sklepa sodišča prve stopnjeAli je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in o nadaljevanju postopka po pravilih izvršilnega postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Procesna predpostavka ni dejavnik, od katerega bi bila odvisna vrsta postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek in pojasnilo, da se bo po pravnomočnosti tega (izpodbijanega) sklepa nadaljeval po pravilih izvršilnega postopka.
Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje tožnik in navaja, da je izvršilno sodišče prodalo idealni solastninski delež do ene polovice. Vendar ta delež sploh ne obstaja.
Pred dražbo je izvršilno sodišče vse tožnikove ugovore zavrnilo, tožnik pa je v izvršilnem postopku vložil tudi pritožbo. O njej še ni odločeno. Mnenje sodišča prve stopnje, da se mora o zadevi najprej izjasniti izvršilno sodišče, ni pravilno. Gre namreč za sporna dejstva, o katerih se razpravlja samo v pravdnem postopku. Zmotno je tudi stališče, da se tožba za nedopustnost izvršbe lahko vloži samo na podlagi napotitvenega sklepa. Analogna uporaba 21. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) torej ne pride v poštev.
Pritožba je utemeljena.
Razlogi izpodbijanega sklepa niso razumljivi oz. so sami s seboj v nasprotju. V njem je namreč zapisano, da je treba "najprej o razlogih, ki jih dolžnik v ugovoru uveljavlja, razpravljati v izvršilnem postopku", nato pa, da "šele v primeru, da bo tožnik kot dolžnik v izvršilnem postopku napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, bo lahko vložil učinkovito tožbo v pravdi".
Sodišče prve stopnje torej pravdnemu postopku najprej odreka, nato pa priznava kompetenco za zahtevek za nedopustnost izvršbe. Ker zaradi tega protislovja izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. čl. ZPP). Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).
O zahtevkih za nedopustnost izvršbe se odloča v pravdnem postopku (prim. 59., 60. in 65. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Seveda pa morajo biti za to izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi napotitveni sklep izvršilnega sodišča (prim. Načelno pravno mnenje, sprejeto na razširjeni občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1994, Načelna pravna mnenja in pravna mnenja II/94, stran 6 in 7). Ker ima ta vlogo procesne predpostavke, ne pa dejavnika, od katerega bi bila odvisna vrsta postopka (kot rečeno se o zahtevkih za nedopustnost izvršbe vselej odloča v pravdnem postopku), bo nadaljnji tek pravdnega postopka odvisen od tega, ali je izpolnjena ta procesna predpostavka.