Jedro

Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. Nedvomno je prodaja nepremičnin (in s tem unovčenje stečajne mase) oteženo v primeru, ko je nepremičnina zasedena. Ob konkurirajočih si pravicah upnikov in dolžnika je treba pretehtati položaj obeh strani. Glede na okoliščine konkretnega primera je tehtnico na stran upnikov prevesilo trajanje tega postopka, ki se je začel že leta 2015. V tej luči se pokaže, da je izpraznitev stanovanja za dolžnika pričakovana posledica, na katero mora računati že dlje časa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je o prodaji nepremičnine dolžnika, in sicer stanovanjske stavbe številka 01, ki se nahaja na parceli 02 k. o. 0000 (ID znak parcele: 0000-02-0, ID znak stavbe: 0000-01-0), odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, izhodišča cena se določi v višini 187.582,00 EUR, varščina se določi v višini 18.758,20 EUR (1. točka izreka). Stečajni dolžnik pa mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti zgoraj omenjeno stanovanje, ki se nahaja na naslovu S., in ga je izročiti upravitelju (2. točka izreka).

2. Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi napačne uporabe drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP in kršitve njegove ustavne pravice iz 33. člena Ustave RS (pravica do zasebne lastnine) ter pravice iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP, pravica do spoštovanja doma) v zvezi s 36. členom Ustave RS (pravica do nedotakljivosti stanovanja). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odpravi (razveljavi) 2. točko izreka sklepa.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik sklep sodišča prve stopnje sicer izpodbija v celoti, obrazloženo pa se zoperstavlja le 2. točki izreka, to je izpraznitvi in izročitvi predmetnega stanovanja upravitelju. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov glede izpraznitve in izročitve stanovanja, v preostalem delu pa v okviru uradoma upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP). Zaključilo je, da niti prvi niti drugi razlogi niso podani. Pripominja še, da pavšalna pripomba, da so zemljiškoknjižni podatki zapisani z napačnimi ID znaki, ni izkazana.

6. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Pritožnik nasprotuje izselitvi iz nepremičnine pred dejansko prodajo nepremičnine. Vendar je zakonska določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP jasna in sodišču ne dopušča maneverskega prostora. V skladu z navedeno določbo sodišče določi trimesečni rok za izpraznitev stanovanja s sklepom o prodaji le-tega.

7. Pritožnik navaja, da je redno zaposlen, da je bilo njegovemu predlogu za odpust obveznosti ugodeno in se preizkusna doba izteče dne 28. 8. 2020. Vendar navedeno na odločitev sodišča ne more vplivati. Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP). V skladu s 1. točko drugega odstavka 224. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP spada v stečajno maso vse premoženje stečajnega dolžnika ob začetku postopka osebnega stečaja, torej tudi predmetna nepremičnina.

8. Pritožnik navaja, da predstavlja predmetna nepremičnina njegov edini dom, v katerem živi skupaj s svojima mladoletnima otrokoma. Prepričan je, da se ga spravlja v neenak položaj z dolžniki, zoper katere je sprožen zgolj izvršilni postopek, brez utemeljenega ustavnega razloga (14. člen in 15. člen Ustave RS). Opozarja na sodno prakso v izvršilnih postopkih, kjer sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (VSL sklep I Ip 375/2019 z dne 4. 4. 2019).

9. Po oceni pritožbenega sodišča je zakonska določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP za dolžnika zelo stroga, ni pa neustavna. Pritožbeno sodišče ne oporeka dolžniku pravice iz 8. člena EKČP do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave, niti pravice dolžnika do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Vendar je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicah stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila oziroma v stečajnem postopku (pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. Up 9/16 z dne 15. 11. 2018, VSL sklep Cst 194/2019, Cst 267/2019 in drugi).1

10. Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. Nedvomno je prodaja nepremičnin (in s tem unovčenje stečajne mase) oteženo v primeru, ko je premičnina zasedena. Ob konkurirajočih si pravicah upnikov in dolžnika je treba pretehtati položaj obeh strani. Glede na okoliščine konkretnega primera je tehtnico na stran upnikov prevesilo trajanje tega postopka, ki se je začel že leta 2015. V tej luči se pokaže, da je izpraznitev stanovanja za dolžnika pričakovana posledica, na katero mora računati že dlje časa.2

11. Pritožnik izpostavlja, da se v izvršilnem postopku nepremičnino izroči kupcu šele po plačilu kupnine in po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Pri tem pa spregleda, da je do zastoja v konkretnem postopku glede na njegovo trajanje de facto že prišlo (pet let).

12. Člen 14 Ustave zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Pri presoji, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, pa je treba izhajati iz predmeta urejanja.3 V obravnavanem primeru gre za stečajni (in ne izvršilni) postopek. V stečajnem postopku se zaradi dolžnikove insolventnosti prodaja (vse) premoženje stečajnega dolžnika. V izvršilnem postopku ima dolžnik možnost ponuditi poplačilo izterjevane terjatve iz drugih svojih sredstev, kar v stečajnem postopku ni mogoče. V tem se stečaj kot generalna izvršba bistveno razlikuje od izvršilnega postopka, ki se zaradi izterjave posamezne terjatve osredini na posamezna sredstva. Tudi iz tega razloga dolžnik ne more uspeti s sklicevanjem na neenakost z dolžniki v izvršilnem postopku.

13. Pritožnik opozarja na odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up-619/17-22 z dne 14. 2. 2019 in U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017. Vendar navedeni odločbi nista primerljivi s tu - sodno zadevo, saj gre v omenjenih zadevah za poseg v pravico do spoštovanja doma s strani oseb javnega prava (država, občina), v katerih obstoj je inkorporirana skrb za posameznika.4 V konkretni zadevi pa si nasproti stojijo pravice upnikov – imetnikov terjatev napram dolžniku teh terjatev, kjer tudi po stališču ESČP ni tako poudarjena zahteva po presoji sorazmernosti posega v primeru pogodbenih razmerij med subjekti zasebnega prava.

14. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim dolžnik drugače omogoči tako uporabo. Izvršilna dejanja v skladu s četrtim odstavkom 395. člena ZFPPIPP opravi upravitelj, zato je po oceni pritožbenega sodišča trenutek oprave teh dejanj v presoji upravitelja, pri čemer slednji upošteva tudi razloge, ki jih navede dolžnik.5

15. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-206/19, Up-941/19 z dne 5.9.2019 opozorilo, da je bistvo in namen glavnega stečajnega postopka poplačilo upnikov. Zgoščeno je izraženo v načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). To načelo zavezuje zakonodajalca pri zasnovi pravil glavnega stečajnega postopka. Poleg tega zavezuje organe stečajnega postopka v konkretnem postopku. Voditi ga morajo tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine poplačila, pa tudi glede rokov za poplačilo terjatev upnikov.

2 Prim. tudi US sklep Up-985/05 z dne 19.10.2006. 3 Tako tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-206/19, Up-941/19 z dne 5. 9. 2019. 4 Prim. 4. točko pritrdilnega ločenega mnenja sodnice dr. Špelce Mežnar v zadevi Up-619/17-23 z dne 4. 3. 2019: kadar v dom posega država, bodisi kot inšpektor, ki skrbi za skladno gradnjo, bodisi kot najemodajalec socialno šibkejšim skupinam, morajo biti sodišča posebej skrbna: na zahtevo prizade osebe (ne po uradni dolžnosti!) morajo opraviti tehtanje, ali je poseg v pravico do spoštovanja doma sorazmeren ukrep za varstvo javnih interesov v luči posameznikovih osebnih okoliščin.

5 Prim. tudi VSL sklep Cst 364/2019.