Jedro

Iz dolžnikovega pooblastila v prilogi C1 nedvomno izhaja, da je bil D.P. pooblaščen, da lahko na pošti prevzema na vse na dolžnika naslovljene poštne pošiljke. Navedeno pooblastilo, ki sta ga podpisala tako dolžnik kot tudi njegov pooblaščenec, je javna listina v smislu 1. odst. 224. čl. ZPP in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotno. Ravnanje pooblaščenca po sprejemu sodnega pisanja je okoliščina na strani dolžnika, ki ne vpliva in ne more vplivati na pravilnost vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da P. ni bil pooblaščen za dvigovanje priporočenih pošiljk. Sodišče dolžniku ni dalo možnosti, da bi videl pooblastilo, ki ga je poslala pošta, vročitev sklepa o izvršbi pa ni bila opravljena v skladu z določili 133. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker pisanje ni bilo vročeno v obratovalnici, ampak na pošti. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, zato ni pogojev za vrnitev v prejšnje stanje. Iz dolžnikovega pooblastila v prilogi C1 nedvomno izhaja, da je bil D.P. pooblaščen, da lahko na pošti prevzema vse na dolžnika naslovljene poštne pošiljke, med katere sodijo tudi priporočene pošiljke s povratnico ali brez, pooblastilo pa je bilo izdano dne 10.2.1997, torej pred sporno vročitvijo, in velja do preklica. Navedeno pooblastilo, ki sta ga podpisala tako dolžnik kot tudi njegov pooblaščenec, je javna listina v smislu 1. odst. 224. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik v pritožbi niti ne trdi, da v pooblastilu zapisani podatki niso resnični oz. da je bilo pooblastilo iz takšnih ali drugačnih razlogov nepravilno sestavljeno, zato zgolj dolžnikovo nedokazano zatrjevanje, da je bil P. pooblaščen samo za sprejemanje navadnih pošiljk, ne more izpodbiti domneve o resničnosti javne listine. V zvezi z dolžnikovimi navedbami, da mu sodišče ni dalo možnosti, da si pooblastilo ogleda, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na naroku za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 17.1.2000 sodnik stranke obvestil o tem, da je na pošto Leskovec poslano zaprosilo ter da bo sodišče odločilo po prejemu odgovora s pošte (list. št. 24). Dolžnik je bil torej obveščen o tem, da bo sodišče odločalo (tudi) na podlagi prejetega pisnega odgovora pošte, čemur pa ni ugovarjal in tudi ni zahteval, naj mu sodišče vroči odgovor pošte v izjavo. Tako je bila možnost, da se o pooblastilu izjavi, dolžniku vsekakor dana. Ker iz navedenega pooblastila izhaja, da pooblaščenec lahko prevzema pošiljke na pošti, so neutemeljena tudi pritožbena sklicevanja, da bi bilo potrebno pošiljko vročiti na sedežu obratovalnice, pri čemer dolžnik niti ne pove, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča. Glede na vse zgoraj povedano v zvezi s pooblastilom kot javno listino pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo zaslišanje D.P. o obsegu pooblastila brezpredmetno, saj obseg pooblastitve jasno izhaja že iz samega pooblastila. Prav tako bi bilo nepotrebno zaslišanje imenovanega o tem, ali je vedel, kakšno pošiljko prevzema. Ravnanje pooblaščenca po sprejemu sodnega pisanja je okoliščina na strani dolžnika, ki ne vpliva in ne more vplivati na pravilnost vročitve. V kolikor si pooblaščenec ni bil na jasnem, kakšno pošiljko je sprejel, bi se mogel in moral o tem prepričati. Ker je bila vročitev pravno veljavno opravljena z vročitvijo pisanja pooblaščencu P., je za zadevo tudi povsem nerelevantno, kje, koliko časa in ob kakšnih komunikacijskih povezavah je dolžnik delal, pri čemer sodišče druge stopnje zgolj opozarja, da dolžnik sam navaja, kako je kontaktiral s svojo izvenzakonsko partnerico, kar je v nasprotju z njegovimi navedbami o popolni komunikacijski izoliranosti na delovišču v okolici I.B. Iz vsega povedanega izhaja, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena pravilno, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). V postopku s pritožbo zoper sklep ni predvideno vročanje le-te nasprotni stranki v odgovor. Pritožba je bila upniku poslana le zaradi obvestila, zato upnikovi stroški odgovora niso bili potrebni za ta izvršilni postopek (1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in jih mora upnik nositi sam.