Jedro

Tožeča stranka je preskrbljena v tolikšni meri, da ni upravičena zahtevati višje preživnine od že prisojene (81. člen ZZZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka mora povrniti tožniku 84,30 EUR njegovih stroškov revizijskega postopka v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka: Postopek se je začel s tožbo tožnika za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, toženka, ki je z razvezo soglašala, pa je z nasprotno tožbo zahtevala od tožnika zase preživnino v znesku 100.000 tedanjih SIT mesečno od 1.10.2003 dalje (ter prvotno tudi še plačilo zneska 60.000 tedanjih SIT kot povračilo njenih stroškov za dvomesečno preživljanje že polnoletne hčerke pravdnih strank, o čemer je bilo pravnomočno odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje z dne 18.9.2006).

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo z delno sodbo, ki ni bila izpodbijana, s sodbo z dne 18.9.2006 pa je odločilo (med drugim) o toženkinem zahtevku za plačevanje preživnine tako, da mu je ugodilo do zneska 28.000 tedanjih SIT mesečno, v presežku za znesek 72.000 tedanjih SIT terjane nadaljnje preživnine pa je toženkin zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 8.8.2007 na podlagi toženkine pritožbe razveljavilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe o preživnini in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je s sedaj aktualno sodbo z dne 10.1.2008 odločilo enako, torej tako, da je toženkin zahtevek za plačevanje preživnine nad zneskom 28.000 SIT (zdaj 116,84 EUR) mesečno zavrnilo. Ocenilo je, da toženka ni nepreskrbljena v tolikšni meri, da bi bila upravičena zahtevati višjo preživnino od že prisojene.

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo. V obširnih revizijskih navedbah niza kopico procesnih kršitev, ki sta jih po njenem mnenju zagrešili sodišči prve in druge stopnje na več mestih v različnih modalitetah in ki jih opredeljuje pretežno kot absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, sicer pa tudi še kot absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena in kot relativne bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s četrtim odstavkom 214. člena istega zakona ter končno še kot kršitve enakega varstva pravic, zajamčenega z določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije. Kot revizijski razlog uveljavlja toženka tudi zmotno uporabo materialnega prava - določbe 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - in predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbami 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo in št. 45/2008) je bil izvod revizije poslan tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal zavrnitev revizije, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Toženkina obširna revizija je prepredena s kopico očitkov navideznih procesnih kršitev, uveljavljanih v različnih modalitetah, katerih skupna značilnost je, da so uperjeni v grajo ovrednotenja stroškov njenega preživljanja oziroma ustreznost ugotovitve obsega njenih potreb v razlogih sodb sodišč prve in druge stopnje. Vendar je ovrednotenje toženkinih povprečnih potreb oziroma stroškov njenega preživljanja v pravnomočni sodbi tako procesnopravno kot materialnopravno povsem neoporečno glede na v postopku z revizijo neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP), da se je toženka po razvezi zakonske zveze preselila v Š. k J. A., pri katerem ima zagotovljeno brezplačno stanovanje, hrano, pranje, higieno itd. ter da je pravnomočno že prisojena ji preživnina namenjena za zadovoljevanje drugih njenih potreb (ki jih sicer eksplicitno ni uspela artikulirati izven stroškov plačevanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja in nabave novih očal). Toženkino zavračanje stališča pritožbenega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi s tem v zvezi je v opreki z navedbami pod 3. točko njene pripravljalne vloge z dne 13.11.2003, na katero se v reviziji sama sklicuje v oporo mnenju o zadostnosti trditvene podlage glede vseh (še drugih) stroškov toženkinega preživljanja, medtem ko ji je na iz pritožbe v revizijo povzet neutemeljen očitek kršitve določbe 285. člena ZPP pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe (na koncu 4. in začetku 5. strani).

Izpodbijana pravnomočna odločitev je tudi materialnopravno pravilna. V tej smeri opravljen preizkus pokaže, da toženkini revizijski očitki procesnopravne narave, uperjeni v grajo načina ugotavljanja obsega njenih potreb oziroma ovrednotenja stroškov preživljanja, sploh niso bistvenega pomena za odločitev. Nosilni razlog zanjo namreč ni bil v ugotovljenem obsegu toženkinih potreb, temveč v dejstvu toženkine preskrbljenosti v tolikšni meri, da ni upravičena zahtevati višje preživnine od že prisojene. Tak pristop je v skladu z določbo 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po kateri je pogoj za preživninsko upravičenje, da razvezani zakonec nima lastnih sredstev za življenje. Da ta pogoj pri toženki ni (zlasti ne v celoti) izpolnjen, sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno sklepali na podlagi v postopku z revizijo neizpodbojnih dejanskih ugotovitev, da je 52-letna toženka za delo še vedno (sicer zmanjšano) sposobna, da je tožnik na podlagi sodne poravnave iz naslova delitve premičnega skupnega premoženja toženki izplačal 33.383,41 EUR (gre za vsoto denarja, ki je lahko z ustreznim plemenitenjem stalni in znatni vir sredstev za lastno preživljanje) ter da sta si pravdni stranki razdelili nepremično skupno premoženje tako, da je kmetija z znatnimi gozdnimi površinami v lasti vsakega od njiju do polovice, da tožnik oddaja svojo polovico kmetije v zakup za 150.000 nekdanjih SIT letne zakupnine - enako pa tudi toženka, vendar neodplačno (kar je v njeni dispoziciji), medtem ko je bila toženkina zaskrbljenost spričo negotove prihodnosti v razlogih pravnomočne sodbe pravilno odpravljena z napotitvijo na njeno možnost zahtevanja prilagoditve preživnine eventuelno spremenjenim razmeram.

Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba toženkino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Odločitev o stroških revizijskega postopka toženke, ki z revizijo ni uspela, je vsebovana v odločitvi o glavni stvari, odločitev o stroških revizijskega postopka tožnika v zvezi z odgovorom na revizijo, odmerjenih v skladu z odvetniško tarifo (glej odmero na list. št. 249 spisa), pa je posledica uspeha strank glede na izid revizijskega postopka in temelji na določbah 154. člena ZPP.