Jedro

Določba 3. odst. 160. čl. ZPPSL ni omejena zgolj na terjatve iz tistega postopka prisilne poravnave, ki se je končal z začetkom stečaja po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se upnikom U. d.o.o., I. d.d. in P. d.o.o. njihove terjatve v višini 9.307.440,36 SIT spp, 1.301.273,30 SIT spp in 373.478,77 SIT spp izplačajo kot strošek stečajnega postopka. Zoper sklep se pritožujejo vsi trije navedeni upniki. Njihove pritožbe je mogoče strniti v trditev, da se določba 3.odst. 160.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.list RS št. 67/93, 39/97, 52/99 - cit. kot "ZPPSL") ne omejuje zgolj na stečajne postopke, ki so se v posledici neuspešnega postopka prisilne poravnave začeli po uradni dolžnosti. Pritožbe so utemeljene. Določba 3.odst. 160.čl. ZPPSL predvideva prioritetno poplačilo za terjatve stečajnih upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolžnik v tem obdobju nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem. Omejitev, po kateri bi se določba nanašala le na tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uradni dolžnosti na podlagi 2.odst. 34.čl. ZPPSL ali 57.čl. ZPPSL, iz obravnavane zakonske določbe ne sledi. Stališča prvostopnega sodišča, da naj bi bila uporaba določbe 3.odst. 160.čl. ZPPSL izključena takrat, ko sta postopek prisilne poravnave (v času katerega je terjatev nastala) in stečajni postopek (v katerem se prioritetno poplačilo uveljavlja) "dva samostojna postopka", ob jezikovni razlagi zakona zato ni mogoče zagovarjati. Glede na njeno formulacijo se zdi določba 3.odst. 160.čl. ZPPSL uporabna tako za terjatve iz "neuspešnega" postopka prisilne poravnave kot tudi za terjatve iz postopka, ki je bil končan z umikom predloga. Izpodbijani sklep ne podaja razlogov, zaradi katerih je bila uporaba določbe 3.odst. 160.čl. ZPPSL v situaciji, ki zakonskemu dejanskemu stanu ustreza, odklonjena. Dodaten pogoj za uporabo te določbe, ki naj bi ga predstavljala postopka prisilne poravnave in stečaja, ki nista "dva samostojna postopka", je s strani prvostopnega sodišča zgolj zatrjevan in z ničemer argumentiran. Do takšne dodatne predpostavke ne vodi (kot je bilo že obrazloženo) niti jezikovna razlaga določbe, pa tudi kakšna druga interpretacijska pot ne. Sodišče druge stopnje soglaša s pritožniki, da 3.odst. 160.čl. ZPPSL daje privilegiran položaj zato, da se poslovanje z dolžnikom v krizi ne bi povsem ustavilo in da bi se izgledi za sklenitev prisilne poravnave izboljšali. Določba pomeni posredno zagotovilo zakonodajalca poslovnim partnerjem deklarirano insolventnega subjekta, da se njihov "prispevek" k uspehu prisilne poravnave ne bo iztekel v neiztožljive terjatve. Tak namen zakonske določbe pa je podan v vseh primerih, ko dolžnik svoje prezadolženosti oz. insolventnosti ne uspe "sanirati" preko postopka prisilne poravnave in ko njegovo tozadevno finančno stanje v končni fazi rezultira kot stečaj. Ali se stečaj začne po uradni dolžnosti, ali pa na predlog dolžnika (ki neuspeh postopka prisilne poravnave predvidi, predlog umakne in nato sam predlaga svoj stečaj), je v kontekstu namena določbe 3.odst. 160.čl. ZPPSL irelevantno. Sodišču druge stopnje se v tem sklepu ne bo treba opredeljevati, ali in kdaj morda obstajajo razlogi za ožjo uporabo 3.odst. 160.čl. ZPPSL v situacijah, ki so izven obeh dosedaj obravnavanih (npr. pri sklenjeni prisilni poravnavi in od prvotne insolventnosti neodvisnem kasnejšem stečaju istega subjekta). V obravnavanem primeru, ko je bil postopek prisilne poravnave zaradi umika predloga končan dne 30.3.2000, stečaj pa na nato predlagan dne 6.4.2000, zgolj argument o "dveh samostojnih postopkih" za odklonitev uporabe 3.odst. 160.čl. ZPPSL ne more biti odločilen. Ker kakšne drugačne obrazložitve svoje odločitve prvostopno sodišče ni podalo, je treba izpodbijani sklep zaradi kršitve postopka iz 14.točke 2.odst. 339.čl. ZPP (v zvezi s 15.čl. ZPPSL) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preizkusiti, ali sta postopka prisilne poravnave in stečaja nad dolžnikom v takšnem razmerju, da je uporaba določbe 3.odst. 160.čl. ZPPSL za terjatve pritožnikov utemeljena. Ob morebitnem pozitivnem odgovoru na to vprašanje bo treba preizkusiti, ali so terjatve takšne, da se obravnavana določba zakona nanje nanaša.