Jedro

Pojmovne zveze „prosilec za brezplačno pravno pomoč“ iz 4. odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da bi morala stranka tudi v prvem postopku imeti odobreno brezplačno pravno pomoč in šele potem bi lahko tožena stranka, ob izpolnjevanju drugih pogojev iz 4. odstavka 24. člena ZBPP, prošnjo v tem drugem postopku zavrgla. Za uporabo tega določila, je bistveno, ali gre za prošnjo za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, ali ne, in če je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi 2., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v zvezi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZBPP) odločila, da se prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč z dne 19. 10. 2010 zavrne. V obrazložitvi akta tožena stranka pravi, da je prosilec prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek, ki ga namerava sprožiti zoper A.A., ki naj bi iz njegovega računa dvignila in za neznane namene porabila celotno pokojnino ter prisojeno odškodnino v znesku takratnih 10 mio. SIT. Iz dopisa k prošnji z dne 19. 10. 2010, priložene tožbe z dne 23. 10. 2008, priloženega spisa Bpp 34/2010 iz izpisa iz P-vpisnika Okrožnega sodišča je razvidno, da je prosilec tožbo z isto dejansko in pravno podlago ter istim tožbenim zahtevkom, kot jo namerava vložiti sedaj, vložil že dne 24. 10. 2008. Postopek je tekel pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 417/2009. Za ta pravdni postopek je bila prosilcu z odločbo, opr. št. Bpp 34/2010 z dne 16. 2. 2010, v zvezi z odločbo, opr. št. Bpp 34/2010 z dne 24. 2. 2010, dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitev plačila predujma za izvedenca grafološke stroke. Za obe obliki so bili plačani tudi izdatki. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik (prosilec) tožbo z dne 23. 10. 2008 umaknil, je sodišče s sklepom, opr. št. P 417/2009 z dne 24. 5. 2010, izdalo sklep o umiku in postopek ustavilo. Sklep je postal pravnomočen dne 23. 6. 2010. Po določilu 4. odstavka 24. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč. Glede na zgornje ugotovitve, ko je prosilec že vložil tožbo zoper A.A., ki jo je kasneje umaknil, za postopek pa mu je bila tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč, sedaj pa ponovno prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za isto zadevo (za vložitev identične tožbe z identičnim tožbenim zahtevkom), mu brezplačne pravne pomoči za ponovni pravni postopek ni moč odobriti. Brez pomena je dejstvo, da prosilčeva tožba iz leta 2008 po vsebini ni bila obravnavana.

V tožbi tožnik pravi, da je zoper A.A. vložil tožbo z enako vsebino in na podlagi istega temelja, kot bi jo ponovno vložil in za kar je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, kot v zadevi opr. št. P 407/2008. V tej zadevi tožnik ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč in je tožbo vložila oziroma je tožnika zastopala odvetnica B.B. na podlagi pooblastila. Ker naj bi tožnik umaknil tožbo, je sodišče ustavilo postopek. Pooblaščenka tožnika se je na takšen sklep pritožila, saj sploh ni bila obveščana o umiku tožbe. S pritožbo je uspela in je bila zadeva odstopljena v ponovno reševanje sodišču prve stopnje. V tem ponovljenem postopku, ki se je vodil pod opr. št. P 417/2009, sodišče ni vsebinsko obravnavalo odškodninskega zahtevka, temveč le procesno vprašanje, ali je C.C. resnično umaknil tožbo. C.C. je bilo šele v tej fazi postopka oziroma v tem postopku, kjer se je obravnavalo le procesno vprašanje, dodeljena brezplačna pravna pomoč. Tožnik zato meni, da v zadevi opr. št. P 417/09 ne gre za isto zadevo, kot v zadevi, za katero je sedaj zaprosil za brezplačno pomoč in je zato takšen zaključek sodišča napačen. Kot je tožnik že navedel, da je bila tožniku dodeljena pomoč v zadevi opr. št. P 417/2009 v fazi, ko je tožnik že umaknil tožbo, ko se je obravnavalo ravno to dejstvo oziroma dejanje tožnika in je zato nesprejemljivo tolmačenje 4. odstavka 24. člena ZBPP, kot ga je podala tožena stranka. Tožnik meni, da bi bila zavrnitev njegove prošnje utemeljena, če bi mu bila odobrena pomoč v zadevi opr. št. P 407/2008 že pri vložitvi tožbe, torej pred umikom, pa bi se nato postopek ustavil zaradi kasnejšega umika tožbe. Tožeča stranka predlaga, da naslovni organ spremeni odločbo Bpp št. 348/2010 tako, da tožniku kot predlagatelju odobri zahtevano pomoč. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Določilo 4. odstavka 24. člena ZBPP pravi, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč. Pojmovne zveze „prosilec za brezplačno pravno pomoč“ iz 4. odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da bi morala stranka tudi v prvem postopku imeti odobreno brezplačno pravno pomoč in šele potem bi lahko tožena stranka, ob izpolnjevanju drugih pogojev iz 4. odstavka 24. člena ZBPP, prošnjo v tem drugem postopku zavrgla. Za uporabo tega določila, kot je to storila tožena stranka z izpodbijanim aktom, je bistveno, ali gre za prošnjo za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, ali ne, kar pa med strankama ni sporno, in če je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca, kar pa je tožena stranka ugotovila z vpogledom v sklep sodišča o ustavitvi postopka v zadevi P 417/2009 z dne 24. 5. 2010, ki je po ugotovitvi tožene stranke postal pravnomočen dne 23. 6. 2010. V tem sklepu z dne 24. 5. 2010 pa je pristojno sodišče obravnavalo tudi okoliščine, ki so relevantne v tem upravnem sporu z vidika 4. odstavka 24. člena ZBPP („umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca“), namreč da naj bi po navedbah v tožbi tožnik podpisal umik tožbe na prigovarjanje A.A., ki naj bi izkoristila težko invalidnost tožnika kot posledico prometne nezgode. Ker tožeča stranka ne zatrjuje niti ne dokazuje, da je v zadevi P 417/2009 šlo za drugo zadevo (vračilo neupravičeno prilaščenega zneska od A.A.), kot gre v primeru prošnje, ki je bila predmet odločanja v tem upravnem postopku, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Tožnik je že na podlagi Zakona o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče ni posebej odločalo o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.