Jedro

Ker je v konkretnem primeru izrečeni ukrep omejitve gibanja nujen z vidika preprečevanja nevarnosti ogrožanja javnega reda in miru ter nacionalne varnosti, kar je sicer splošen namen izrečenega ukrepa omejitve gibanja, je po presoji sodišča tudi zakonit, saj gre za ukrep, ki je preventivne narave, da se prepreči nastop morebitnih v naprej nedoločljivih ravnanj in neželenih posledic, ki niso v javnem interesu in ki posredno lahko izhajajo že iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj, kar še zlasti lahko velja za osebo, ki ne želi razkriti svoje istovetnosti in daje pristojnim organom, pa tudi sodišču različne podatke o svoji istovetnosti.

Izrek

Še vedno je utemeljena omejitev gibanja na Center za tujce Postojna, izrečena z dokončno in pravnomočno odločbo Policijske postaje Kozina, št. 2253-23/2018/3 (38695-02) z dne 21. 5. 2018, udeležencu, ki se predstavlja kot A.A., državljan Alžirije.

Obrazložitev

1. Z dokončno in pravnomočno odločbo Policijske postaje Kozina, št. 2253-23/2018/3 (38695-02) z dne 21. 5. 2018, je bila udeležencu, ki se predstavlja kot A.A., državljan Alžirije, ki ne poseduje osebnih dokumentov, izrečena za čas do njegove odstranitve iz države, a ne dalj kot šest mesecev, omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni, in sicer od dne 21. 5. 2018 od 16.00 ure dalje, ker obstaja nevarnost pobega in ga ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe Policijske postaje Sežana št. 2253-9/2015/8 (3B693-03) z dne 26. 5. 2015 o odstranitvi tujca iz države, pri čemer je bilo še ugotovljeno, da so pravnomočno končani vsi upravni in sodni postopki, ki jih je sprožil udeleženec, kot izhaja iz odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-270/2012/67 (1312-17) z dne 19. 4. 2018 in iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1009/2018-8 z dne 10. 5. 2018. 2. Iz predložene dokumentacije v zadevi preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti in mnenja1 Centra za tujce Postojna z dne 10. 7. 2018 med drugim izhaja, da je bila udeležencu, ki se predstavlja kot A.A. državljan Alžirije, večkrat ponujena možnost za vključitev v program prostovoljnega vračanja, ki ga izvaja Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ter da je bilo preko slovenskega veleposlaništva prvo zaprosilo za pomoč pri pridobitvi potovalnega dokumenta zanj prvič posredovano že dne 22. 6. 2015 in da je še v teku postopek potrditve istovetnosti udeleženca na Veleposlaništvu Alžirije v Budimpešti, ki mu je bilo preko slovenskega veleposlaništva dne 25. 5. 2018 ponovno posredovano zaprosilo pri pridobivanju potovalnega dokumenta, kot tudi, da je bila izrečena omejitev gibanja pred potekom treh mesecev potrjena z odločbo Ministrstva za notranje zadeve RS, št. 214-147/2015/2 z dne 23. 7. 2018, ter da je INTERPOL Alžirije sporočil, da so preverbe na podlagi daktiloskopskega kartona pokazale, da je A.A. dejansko oseba z imenom B.B., roj. ... 1987 v Alžiru.

3. Sodišče je skladno z določili 2. odstavka2 in 4. odstavka3 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) razpisalo javno glavno obravnavo dne 18. 7. 2018, na kateri je tudi ustno zaslišalo tožnika.

4. Udeleženec, ki se je tudi na naroku pred sodiščem predstavil kot A.A., državljan Alžirije, navedenim ugotovitvam, ki izhajajo iz mnenja Centra za tujce Postojna z dne 10. 7. 2018, s katerimi je bil seznanjen in so mu bile predočene na naroku za glavno obravnavo dne 18. 7. 2018, ko je bil tudi ustno zaslišan, ni kakorkoli nasprotoval in glede tega ni navajal ničesar drugače, za izkazovanje svoje istovetnosti pa tudi ni predložil nobenega osebnega dokumenta, zato jim sodišče lahko v celoti sledi.

5. Sodišče na podlagi celovite preučitve okoliščin konkretnega primera sodi, da je še vedno utemeljena omejitev gibanja na Center za tujce Postojna, izrečena za čas šest mesecev z dokončno in pravnomočno odločbo Policijske postaje Kozina, št. 2253-23/2018/3 (38695-02) z dne 21. 5. 2018, udeležencu, ki se predstavlja kot A.A., državljan Alžirije, med tekom postopka njegove odstranitve iz države (na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe Policijske postaje Sežana, št. 2253/2015/8 (3B693-03) z dne 26. 5. 2015, s katero mu je bila izrečena tudi prepoved vstopa v državo za čas eno leto), saj bo tudi po presoji sodišča le na tak način, ne pa z morebitnim drugim milejšim ukrepom resnično in učinkovito mogoče zagotoviti, da bo ostal na območju Republike Slovenije do zaključka postopka njegovega vračanja v izvorno državo, saj je tudi po oceni sodišča izkazana njegova očitna begosumnost. To pa še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je v Republiki Sloveniji že štirikrat neuspešno zaprosil za mednarodno zaščito, vse te odločitve pa so tudi že pravnomočne, razen tega pa je že večkrat samovoljno zapustil Azilni dom in Republiko Slovenijo, še preden so bile sprejete odločitve o njegovih prošnjah in ker se je poleg tega večkrat različno predstavljal z različnimi osebnimi imeni (A.A., C.C., D.D., E.E., a le svojega pravega imena B.B. ni nikoli navedel v nobenem postopku, niti pred sodiščem) in navajanjem različnih držav svojega izvora oziroma državljanstva (Palestina, Maroko, Alžirija), večkrat pa se je vračal tudi v Švicarsko konfederacijo in je bil od tam že dvakrat vrnjen v Republiko Slovenijo, četudi mu je bila s strani pristojnih organov Švicarske konfederacije izrečena prepoved vstopa, ki je vpisana tudi v t. i. schengenski informacijski sistem. V konkretnem primeru prav tako ni sporno, kar potrjujejo tudi podatki v listinah predloženega spisa, da je udeleženec ves čas od prihoda v EU, kamor je prvič vstopil v letu 2012 prav na ozemlju Republike Slovenije in tu tudi prvič zaprosil za mednarodno zaščito, preko državnih meja številnih različnih držav članic potoval ilegalno.

6. V obravnavani zadevi je torej predmet sodne presoje vprašanje, ali je še vedno utemeljena odločitev Policijske postaje Kozina o omejitvi gibanja tujcu v postopku odstranitve iz države na prostore Centra za tujce v Postojni za čas največ šest mesecev, šteto od 21. 5. 2018 od 16.00 ure dalje. Sodišče je že večkrat v svojih sodbah v zvezi s presojo zakonitosti izrečenih ukrepov omejitve gibanja (med drugim na primer v sodbi št. I U 312/2015, ki je bila potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 39/2015) izpostavilo, da ne glede na to, ali gre v posameznem primeru za ukrep omejitve gibanja ali pa zaradi dejanskih okoliščin izvajanje takega ukrepa pomeni poseg v pravico do osebne svobode, so v skladu s 3. odstavkom 15. člena Ustave posegi v človekove pravice dopustni samo v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma, kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj (t. i. test legitimnosti), je treba oceniti še, ali je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). Ker je v konkretnem primeru izrečeni ukrep omejitve gibanja izreden preventivni ukrep, katerega splošen namen je, da se prepreči nastop neželenih posledic, ki niso v javnem interesu, zato ni dvoma, da so tudi za nadaljnje trajanje izvajanja izrečenega ukrepa omejitve gibanja podani zakoniti razlogi, določeni v ZTuj-2, ob spoštovanju vseh ustavno-procesnih jamstev, s tem pa je upoštevana tudi dolžnost pristojnega organa, da o tem odloči po prostem preudarku.

7. V obravnavanem primeru obsega sodna presoja, glede na način izvrševanja izrečenega ukrepa omejitve gibanja, ne samo vidike sorazmernosti, ampak tudi zakonitosti takega ukrepa. Ker je, kot rečeno v konkretnem primeru izrečeni ukrep nujen z vidika preprečevanja nevarnosti ogrožanja javnega reda in miru ter nacionalne varnosti, kar je sicer splošen namen izrečenega ukrepa omejitve gibanja, je po presoji sodišča tudi zakonit, saj gre za ukrep, ki je preventivne narave, da se prepreči nastop morebitnih v naprej nedoločljivih ravnanj in neželenih posledic, ki niso v javnem interesu in ki posredno lahko izhajajo že iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj, kar še zlasti lahko velja za osebo, ki ne želi razkriti svoje istovetnosti in daje pristojnim organom, pa tudi sodišču različne podatke o svoji istovetnosti. Udeleženec v konkretnem primeru pa tudi še ko je bil pred sodiščem ustno zaslišan na glavni obravnavi dne 18. 7. 2018 ni navedel svojih pravih osebnih podatkov glede svoje identitete oziroma svojega pravega osebnega imena B.B., ki sicer izhaja iz podatkov predloženega spisa, konkretno iz sporočila INTERPOL Alžirije, ki se nahaja v predloženem spisu.

8. Po povedanem je sodišče odločilo, da je še vedno utemeljena omejitev gibanja na Center za tujce Postojna, izrečena z dokončno in pravnomočno odločbo Policijske postaje Kozina, št. 2253-23/2018/3 (38695-02) z dne 21. 5. 2018, udeležencu, ki se predstavlja kot A.A., državljan Alžirije.

1 Določilo 3. odstavka 79.a člena ZTuj-2 se glasi: "Policija ministrstvu oziroma sodišču dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca posreduje petnajst dni pred iztekom vsakokratnega preizkusnega obdobja. Poleg dokumentacije policija pristojnemu organu poda tudi svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporoči druge pomembne okoliščine". 2 Določilo 2. odstavka 79.a člena ZTuj-2 se glasi: "V primeru omejitve gibanja, ki je daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja opravi upravno sodišče. V primeru, da sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra". 3 Določilo 4. odstavka 79.a člena ZTuj-2 se glasi: "Ministrstvo oziroma sodišče policiji in tujcu posreduje svojo odločitev najkasneje en dan pred iztekom preizkusnega obdobja /.../. Upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb /.../ na glavni obravnavi".