Jedro

Če prekrškovni organ ugotovi, da je pri kršitelju podana začasna ali trajna duševna motnja, to narekuje smiselno uporabo 124. člena ZP-1 oziroma 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (drugi odstavek 58. člena ZP-1).

Izrek

Izpodbijani plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Center je zoper kršiteljico J. P. izdal plačilni nalog št. 92460496 zaradi prekrškov po prvem odstavku 7. člena, drugem odstavku 7. člena in prvem odstavku 22. člena Zakona javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) ter prekrška po drugem odstavku 18. člena Zakona o osebni izkaznici (v nadaljevanju ZOIzk), ki jih je izvršila dne 12. 6. 2009. Izrekel ji je enotno globo 1.055,44 €. Kršiteljici je bil plačilni nalog vročen po pošti dne 17. 6. 2009. Zahteva za sodno varstvo ni bila vložena.

2. Vrhovni državni tožilec vlaga zoper pravnomočni plačilni nalog zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 9. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z 8. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1, na način iz 2. točke 156. člena ZP-1 v zvezi z 22. 23. in 25. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Navaja, da je pobudo za vložitev zahteve podal mož in skrbnik kršiteljice, ki je navedel, da kršiteljica v času izvršitve obravnavanih prekrškov ni bila prištevna. Pobudnik je predložil zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja, da se kršiteljica zdravi zaradi epilepsije od leta 2005, da je dne 27. 5. 2006 zadobila hude poškodbe glave, dne 4. 6. 2007 je bila invalidsko upokojena zaradi epilepsije in psihoorganskega sindroma, v letu 2010 ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, kot skrbnik pa ji je bil postavljen njen mož. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca iz navedenega izhaja precejšen dvom v prištevnost kršiteljice ob storitvi očitanih prekrškov dne 12. 6. 2009. Ob tem opozarja, da je bila kršiteljica takoj po dogodku odpeljana v Psihiatrično bolnišnico Polje, kar izhaja tudi iz uradnega zaznamka Policijske postaje Ljubljana Center z dne 14. 1. 2014. Prav tako je po mnenju vlagatelja podan dvom v kršiteljičino sposobnost nastopati v postopku kot aktivni subjekt. Meni, da kršiteljica ni bila sposobna uresničevati pravic iz 22. 23. in 25. člena Ustave, saj njihovo uresničevanje zahteva procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za storilko ni bilo mogoče trditi. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena kršiteljici in njenemu skrbniku. Kršiteljica je v izjavi navedla, da je imela na dan storitve obravnavanih prekrškov epileptični napad. Pojasnila je, da se po epileptičnem napadu takoj še ne zaveda, kaj dela, zato ne ve, kaj je tega dne počela. Epileptične napade ima že od 13 leta, pogostejše pa od poškodbe glave v letu 2006. Po napadu je velikokrat agresivna, vendar se tega ne zaveda.

B.

4. Vrhovno sodišče ne more pritrditi vlagatelju zahteve, da je v obravnavani zadevi podana kršitev materialnih določb zakona zaradi obstoja okoliščin, ki izključujejo odgovornost za prekršek (2. točka 156. člena ZP-1), niti kršitev ustavnih procesnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Obstoj navedenih kršitev bi Vrhovno sodišče lahko presodilo šele, če bi bile v postopku ugotovljene okoliščine v zvezi s kršiteljičino možnostjo razumeti pomen in imeti v oblasti svoje ravnanje v času izvršitve obravnavanih prekrškov oziroma okoliščine v zvezi z njeno sposobnostjo za uspešno obrambo. Takšne ugotovitve iz plačilnega naloga (ki mu tudi ni bil priložen opis dejanskega stanja) ne izhajajo, Vrhovno sodišče pa relevantnih dejstev tudi ne more samo ugotavljati na podlagi drugih podatkov spisa.

5. Kljub temu pa je Vrhovnemu sodišče izpodbijani plačilni nalog razveljavilo, saj se - upoštevaje okoliščine, ki jih navaja vrhovni državni tožilec v zahtevi in ki so podprte tudi z dokumentacijo v spisu - poraja precejšen dvom v kršiteljičino prištevnost v času storitve prekrškov (427. členu ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). Iz uradnega zaznamka Policijske postaje Ljubljana Center z dne 14. 1. 2014 namreč izhaja, da je kršiteljica neposredno pred storitvijo prekrškov ležala na pločniku, se ni odzivala in je negibno gledala v steno, zaradi česar so poklicali reševalno vozilo. V navedenem uradnem zaznamku je nadalje navedeno, da je kršiteljica tedaj kazala očitne znake duševnih motenj ter da je bila nato prisilno hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Polje. Medicinska dokumentacija, ki je priložena zahtevi, potrjuje navedbe vlagatelja, da se kršiteljica zdravi zaradi epilepsije od leta 2005, ter da se je njeno zdravstveno stanje po poškodbi z dne 27. 5. 2006 še poslabšalo. Od leta 2007 je invalidsko upokojena zaradi epilepsije in psihoorganskega sindroma, v letu 2010 pa ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost in je bila postavljena pod skrbništvo. Upoštevaje navedene okoliščine je po oceni Vrhovnega sodišča podan tudi precejšen dvom o tem, da se je bila kršiteljica med prekrškovnim postopkom sposobna uspešno braniti.

C.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ravnalo po 427. členu ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ter plačilni nalog razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo moral presoditi, ali je bila kršiteljica v času izvršitve obravnavanega prekrška prištevna. Upoštevaje kršiteljičino zdravstveno stanje bo moral prekrškovni organ presojati tudi njeno procesno sposobnost. Če bo ugotovil, da je pri kršiteljici podana začasna ali trajna duševna motnja, bo to narekovalo smiselno uporabo 124. člena ZP-1 oziroma 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (drugi odstavek 58. člena ZP-1).