Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožbeni zahtevek se ne nanaša na denarni znesek, zato bi moral pritožnik v nasprotni tožbi jasno in določno opredeliti vrednost spornega predmeta. Tega v vlogi ni storil, saj se v navedbah odgovora na tožbo le sklicuje na bistveno premajhno vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka opredelila v tožbi. Tožbena zahtevka sta različna (tožnik zahteva izpraznitev nepremičnine, toženec izstavitev zemljiškoknjižne listine), zato se ne more predpostavljati, da je vrednost spornega predmeta tako za tožbo kot nasprotno tožbo identična.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo nasprotni tožbeni zahtevek in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
Toženec se pritožuje proti temu sklepu, sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da je v odgovoru na tožbo izrazil nestrinjanje z višino vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedla tožeča stranka ter predlagal, naj sodišče v skladu s 44. členom ZPP najprej odloča o vrednosti spornega predmeta, od določitve katere je odvisna tudi stvarna pristojnost sodišča. Toženec v odgovoru na tožbo dejansko ni ponovno navedel vrednosti spornega predmeta, pri čemer je potrebno poudariti, da po nasprotni tožbi zahteva izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za iste nepremičnine, za katere se zahteva izpraznitev in izročitev. Vrednost spornega predmeta po obeh tožbenih zahtevkih je torej identična. V nasprotni tožbi se je skliceval na vse navedbe, ki jih je podal v odgovoru na tožbo, torej tudi na navedbe, v katerih je predlagal vrednost spornega predmeta v višini pogodbene vrednosti, to je 35.000,00 EUR. Zato je zmotno stališče sodišča, da ni označil vrednosti spornega predmeta in da je zato vloga nepopolna in nerazumljiva. Sklep je nezakonit tudi iz razloga, ker obrazložitev vsebuje zgolj ugotovitev, da vrednost spornega predmeta ni navedena, kar ne more zadoščati za odločitev sodišča, da se nasprotna tožba zavrže, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju nasprotne tožbe, ki jo je vložil pritožnik skupaj z odgovorom na tožbo, oprlo na določbo 2. odstavka 108.člena ZPP, po kateri mora sodišče zavreči nerazumljivo ali nepopolno vlogo, če jo je vložil odvetnik. Vrednost spornega predmeta pa je obvezna sestavina tožbe, kadar je od tega odvisna pristojnost sodišča ali pravica do revizije (2. odstavek 180. člena ZPP). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (2. odstavek 44. člena ZPP). V konkretni zadevi toženec (po nasprotni tožbi tožnik) zahteva od tožeče stranke izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, tožbeni zahtevek se torej ne nanaša na denarni znesek, zato bi moral pritožnik v nasprotni tožbi jasno in določno opredeliti vrednost spornega predmeta. Tega pa v vlogi z dne 2.3.2009 po prepričanju pritožbenega sodišča ni storil, saj se v navedbah odgovora na tožbo le sklicuje na bistveno premajhno vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka opredelila v tožbi. Tožbena zahtevka sta različna (tožnik zahteva izpraznitev nepremičnine, toženec izstavitev zemljiškoknjižne listine), zato se ne more predpostavljati, da je vrednost spornega predmeta tako za tožbo kot nasprotno tožbo identična, kot ugotavlja pritožba.
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki je vložena hkrati s tožbo, mora upnik med ostalim izkazati verjeten obstoj svoje terjatve (1. odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe obrazložilo s tem, ko je navedlo, da v tej situaciji ne obstoji več terjatev toženca do tožnika,ki bi jo želel zavarovati. Ker je obstoj terjatve osnovna predpostavka za izdajo začasne odredbe, je odločitev prvostopnega sodišča tudi v tem delu pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.