Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev sredstev je bilo treba upoštevati namen javnega razpisa, ki ga je mogoče razbrati iz njegove vsebine.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanja prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (dalje: javni razpis). Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/2009. Kot razlog za zavrnitev tožena stranka navaja, da vloga tožeče stranke ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, to je preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Tožeča stranka je namreč v obrazcu S1 navedla, da se začeti razvojno investicijski projekt zaključuje v oktobru 2009. Na podlagi tega datuma in navedb tožeče stranke v rubriki „predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009“ je ocenila, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je v oktobru 2009 tudi zaključen. Tožena stranka navaja še, da je iz točke 4.2.1.3. javnega razpisa razvidno, da se sofinancirajo le tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, odsotnost njihovega sofinanciranja pa bi zaustavilo nadaljevanje projekta. To pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov, če je bil znotraj tega obdobja uspešno zaključen, pa sofinanciranje s ciljem preprečitve ustavitve ni potrebno oziroma smiselno. Ker je tožeča stranka z lastnimi sredstvi, brez pomoči države, projekt že zaključila, ni izkazala izpolnjevanja ciljev javnega razpisa.
Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da predstavlja stališče tožene stranke, da bi morala odsotnost sofinanciranja stroškov, nastalih med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, pomeniti zaustavitev projekta, pogoj, ki ga v razpisu ni. Enako velja za njeno interpretacijo, da bi se projekt moral nadaljevati tudi po 30. 10. 2009, ki je v popolnem neskladju z določbami razpisa. V svoji vlogi je tožeča stranka eksplicitno navedla, da je projekt ogrožen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev podjetja, kar pomeni popolno skladnost z vsebino razpisa. Tožena stranka je namreč v razpisu navedla 60-dnevni rok, v katerem naj bi bili znani rezultati. Ta rok je potekel že pred 30. 10. 2009, natančneje 26. 10. 2009, kar bi pomenilo, da bi s pozitivnim sklepom tožnik zlahka projekt zaključil. Tako stališče tožnika podkrepi tudi dejstvo, da je tožena stranka prve pogodbe za sofinanciranje začela podpisovati šele 20. 10. 2009, torej samo 10 dni pred rokom, ko naj bi bili zaključeni upravičeni stroški. Dejansko financiranje lahko poteka šele po podpisu pogodbe, prav tako pa je v razpisu tudi skrajni rok za vložitev zahtevka, to je 15. 11. 2009. Tožnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo do 30. 10. 2009 naredil prototip in zagnal poizkusno proizvodnjo, kar je bil eden od pogojev v razpisni dokumentaciji. Tej razvojni stopnji seveda sledijo še druge, in poslovno gledano se projekt zaključi šele čez nekaj let, ko produkti niso več tržno in razvojno zanimivi. V skladu z zahtevami razpisa je torej navedel razvojno stopnjo, do katere je bil projekt do 30. 10. zaključen, kar pa še zdaleč ne pomeni, da podjetje ne bo vršilo več razvojnih aktivnosti na tem projektu in da je projekt s poslovnega vidika zaključen. Glede na to, da je bila vloga tožnika v ostalih točkah popolna in ustrezna, predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži ponovno odločanje o predmetu in vsebini izpodbijanega sklepa, podredno pa, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter s sodbo odloči o stvari.
V odgovoru na tožbo tožena stranka med drugim navaja, da je tožeča stranka v svoji vlogi sama navedla datum zaključka projekta, iz ostalih tam navedenih podatkov pa tudi ni bilo mogoče sklepati, da se bo razvojni projekt po tem datumom nadaljeval. Če bi njeni vlogi ugodila, bi bil projekt deležen finančne pomoči v času, ko je že zaključen, to pa bi bilo v popolnem neskladju s ciljem razpisa, ki ni namenjen financiranjem že zaključenih razvojno investicijskih projektov. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V zadevi je sporno, ali je upravni organ upravičeno štel kot relevantno dejstvo za zavrnitev prijave tožeče stranke na javni razpis zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, kot ga je tožeča stranka navedla na obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1-razvojno investicijski projekti) in zato po njegovi presoji prijava ni skladna s ciljem javnega razpisa.
Namen razpisa, naveden pod točko 4.2.1.1. (vsebina razvojno investicijskih projektov), je bil, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Iz točke 4.2.1.3. javnega razpisa izhaja, da so upravičeni do sofinanciranja samo tisti stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, kar po mnenju sodišča lahko pomeni le to, kar zatrjuje tudi tožena stranka, namreč, da brez sofinanciranja do tega datuma nastalih stroškov projekta ne bo več mogoče nadaljevati. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009. Tožena stranka bi zato z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merilo za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa. Zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da iz pogojev javnega razpisa ni razvidno, da bi sem moral projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009. Kot je bilo že navedeno, to izhaja tako iz cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa. V zadevi ni sporno, da je tožnik na obrazcu S1 navedel kot zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009. Glede na tako dejansko stanje zato ni mogoče iskati razlogov za drugačno odločitev v izhodiščih oziroma razvojnih stopnjah projekta, na kar se tožnik sklicuje, zato sodišče tovrstne tožnikove ugovore kot neutemeljene zavrača. Po mnenju sodišča je tožena stranka odločila v skladu z objavljenim javnih razpisom. Na drugačno odločitev sodišča pa ne vplivajo niti navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka sama z zamudo v razpisu določenega roka (26.10.2009) povzročila pogoje, ki so onemogočili zaključevanje projekta do 30.10.2009. Ker je po navedenem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010) zavrnilo kot neutemeljeno.