Jedro

V okviru presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bila zavržena storilčeva pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog se pritožbeno sodišče ne sme in ne more spuščati v vprašanje dokazanosti prekrška, za katerega je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018 izrečena globa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 875/2018 z dne 26. 2. 2020, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018. 2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izdani sklep razveljavi in ugotovi, da je njegova pritožba zoper sodbo dopustna ter vrne v ponovno sojenje ali spremeni tako, da zahtevi za sodno varstvo ugodi in postopek ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 66. člena ZP-1 določa, da je zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu tega zakona. Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje, med katere spadajo sodbe, kot pravilno ugotavlja storilec v pritožbi, pa lahko osebe iz prvega odstavka 59. člena tega zakona (med katere spada tudi storilec) vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, vendar le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku, ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR.

5. S plačilnim nalogom, ki ga je storilec v predmetnem postopku izpodbijal z zahtevo za sodno varstvo, je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega je predpisana globa v višini 250,00 EUR ter stranska sankcija tri kazenske točke v cestnem prometu. Storilcu torej ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek (saj sploh ni predpisana v razponu), globa tudi ni predpisana v večkratniku ali v odstotku, prav tako pa mu ni bil izrečen odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. Tako je pravni pouk prvostopenjskega sodišča, ki izhaja iz sodbe ZSV 875/2018 z dne 26. 2. 2020, da zoper sodbo pritožba ni dovoljena, pravilen in je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da storilčeva pritožba zoper to sodbo ni dovoljena, zaradi česar jo je zakonito in utemeljeno zavrglo, kot to določa drugi odstavek 161. člena ZP-1. 6. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča je procesne narave, za njen sprejem pa so odločilne le ugotovitve o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost pritožbe zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo. V okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa se zato pritožbeno sodišče ne sme in ne more spuščati v vprašanje dokazanosti prekrška, za katerega je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018 izrečena globa. Zato so pritožbene navedbe, v katerih storilec sodišču prve stopnje očita, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni izvajalo dokazov v njegovo korist oziroma mu dalo možnosti, da bi prišel na sodišče in podal svoj zagovor ter dokazal, da je bil v času storitve prekrška na delu v tujini; da zgolj dejstvo, da je lastnik vozila, ne more zadoščati za zaključek sodišča, da je tudi subjektivno odgovoren za očitani prekršek in da je sodišče njegovo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo s kršitvijo postopkovnih določil ter mu kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku, niso upoštevne ni je storilčeva pritožba neutemeljena.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa, sicer se prisilno izterja.