Jedro

V osebnem listu ni naveden zaključek zavarovanja, je pa naveden začetek zavarovanja ter kot temelj delovno razmerje. Po 126. čl. Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. čl. tega zakona. Ta v 21. čl. v 1. odstavku, tč. 1, določa, da so za starostno pokojnino zavarovane osebe v delovnem razmerju. To pomeni, da je že z listinskim dokazom izkazano, da je bila tožnica na dan 7.11.1960 prijavljena v zavarovanje pri tožencu. Zgolj iz tega listinskega dokaza ni moč zaključiti, da je bila v delovnem razmerju v celotnem uveljavljanem obdobju (od 1.9. 1955 do 31.5.1963), a bi pravilna ocena tega dokaza lahko pripeljala do drugačne dokazne ocene, ali za celotno obravnavano obdobje ali pa za čas od 7.11.1960 dalje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da se razveljavita odločbi toženca z dne 11.1.1995 in z dne 13.6.1995, na podlagi katerih tožnici ni bila priznana zavarovalna doba za čas zaposlitve na Osnovni šoli ... od 1.9.1955 do 31.5.1963. Ugotovilo je, da je dokončna odločba toženca z dne 13.6.1995 pravilna in zakonita.

Zoper sodbo je vložila pritožbo tožnica po takratnem pooblaščencu odvetniku A. A. (l.št. 76-78 v spisu sodišča prve stopnje) ter tudi sama (l.št. 79-83), kar oboje se obravnava kot ena pritožba. Sodbo izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene. Tožnica v repliki na odgovor toženca na pritožbo, datirani s 16.10.2000, poudarja, da so vse priče potrdile, da je delala na šoli in da neobstoj pisne dokumentacije o sklenjenem delovnem razmerju ne more biti v njeno škodo.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno ocenilo dokaz, ki ga je izvedlo z vpogledom v prepis osebnega lista tožnice na obrazcu RZ št. 32 v spisu toženca, št. 2.007.395, posledično pa je ostalo dejansko stanje še nepopolno ugotovljeno ter materialno pravo zmotno uporabljeno. Na podatke v osebnem listu upravičeno opozarja pritožba takratnega tožničinega pooblaščenca. V njem je jasno zapisano pod rubriko 1 "ime in sedež zavezanca za prispevek" Osnovna šola ... ter tudi številka prijave 14.919 in kot pričetek zavarovanja 7.11.1960 ter kot temelj zavarovanja delovno razmerje. Vpisan je tudi tožničin poklic kuharice in slabše čitljiva številka zdravstvene izkaznice ... Sodišče je s tem v zvezi zaključilo, da ta zapis ne pomeni takega dokaza, da bi sodišče lahko nedvomno zaključilo, da je bila tožnica v rednem delovnem razmerju v spornem obdobju, ker, kot navaja v sodbi, se ta datum ne ujema z ostalimi listinskimi dokazi; tako iz delavske knjižice ni razvidno, da bi se tožnica tega dne zaposlila, kot tudi ne iz navedb same tožnice.

S tem v zvezi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v osebnem listu res ni naveden zaključek zavarovanja, je pa bistveno za zadevo, da je naveden začetek zavarovanja ter kot temelj delovno razmerje. Po 126. čl. Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur.l. SFRJ št. 51/64-60/71), ki ga je glede na predpise, ki jih je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, za presojo zadeve potrebno uporabiti, se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. čl. tega zakona. Ta v 21. čl. v 1. odstavku, tč. 1, določa, da so za starostno pokojnino zavarovane osebe v delovnem razmerju. Vse navedeno pa za konkreten primer pomeni, da je že z listinskim dokazom izkazano, da je bila tožnica na dan 7.11.1960 prijavljena v zavarovanje pri tožencu. Zgolj iz tega listinskega dokaza sicer res ni moč zaključiti, da je bila v delovnem razmerju v celotnem uveljavljanem obdobju (od 1.9. 1955 do 31.5.1963), vendar pa bi pravilna ocena tega dokaza, torej dejstvo, da je bila tožnica na navedeni datum prijavljena v zavarovanje pri tožencu, lahko pripeljala do drugačne dokazne ocene, ali za celotno obravnavano obdobje, ali pa za čas od 7.11.1960 dalje.

Zato bo prvostopenjsko sodišče v novem sojenju ta dokaz ocenilo z navedenega vidika ter tožnico tudi podrobno zaslišalo o tem, kdaj in zakaj je prenehala delati na šoli, kje se je zatem zaposlila, če se je, o čemer doslej še ni bila zaslišana ter če razpolaga z zdravstveno izkaznico navedene številke, ki naj jo v pozitivnem primeru sodišču predloži, saj so morda tudi iz nje razvidni pravno relevantni podatki o trajanju delovnega razmerja na navedeni šoli. Ker je priča C. D., ki je bila, kot je izpovedala na glavni obravnavi 28.9.2001, v času od 1.1.1956 do 1.9.1957 na šoli tudi ravnateljica, izpovedala, da sklepa, da je bila tožnica pogodbeno zaposlena, naj sodišče s ponovnim zaslišanjem te priče razčisti, ali je s tem menila, da je bila zaposlena za določen čas in so tovrstno zaposlitev podaljševali, ali pa je s tem menila, da je delala po pogodbi o delu. Glede na to, da so vse zaslišane priče dovolj podrobno izpovedovale, da je tožnica na šoli v obravnavanem obdobju delala, naj sodišče ugotovi tudi, kako so takratni delovno-pravni predpisi urejali delo po pogodbi o delu in tudi iz tega vidika oceni vprašanje, ali je za večletno obdobje od 1.9.1955 do 6.11.1960 sploh lahko šlo za delo po pogodbi o delu. Šele potem, ko bo prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo navedeno listino ter dopolnilo dokazni postopek v nakazani smeri, bo lahko na podlagi nove dokazne ocene v zadevi znova odločilo.