Jedro

Po izrecni določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je bilo investitorju A.A., izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše in garaže za avtomobile, na zemljišču parc. št. 734/24 k.o. ..., v naselju X. Iz izreka med drugim izhaja, da projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 859/2017 z dne junij 2017, ki jo je izdelalo projektivno podjetje B. d.o.o., vsebuje tudi dopolnitev 2 projektne dokumentacije št. 859/17 z dne november 2017, ki med drugim vsebuje tudi oceno osenčenja bivalnega okolja, št. 0050-11-17 STOCOS z dne 17. november 2017, ki jo je izdelalo podjetje C. d.o.o. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je upravni organ tožeči stranki vključil v postopek kot solastnika zemljišča parc. št. 734/23, od katerega bo minimalni odmik investicije 2,0 m. Tožnika sta na podlagi opravljene ustne obravnave pri prvostopenjskem organu podala pisno izjavo, h kateri sta priložila grafični prikaz, kopijo izkaza energijskih lastnosti stavbe in kopije treh strani gradbenega dovoljenja. V izjavi sta navedla, da je bila hiša projektirana tako, da izkorišča več kot 33% obnovitvene energije – sonca, s predpostavko, da bodo vsi bodoči investitorji sosednjih parcel gradili svoje objekte z upoštevanjem Občinskega prostorskega načrta občine Radenci (v nadaljevanju OPN) v naselju RA 35. Umestitev objekta 2 metra od meje bi na južni strani parcele št. 734/23 povzročila globoko senco (do 12 metrov) in bi senčila južno stran parcele v kurilni sezoni in na ta način bistveno zmanjšala porabo obnovljive energije na obstoječem stanovanjskem objektu. Na podlagi navedenega se je investitor strinjal z odmikom 3 metrov od parcele tožnikov, na ta način, da bi zmanjšal garažo. Izpeljana je bila ustna obravnava, na kateri je pooblaščenec investitorja predložil spremembo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 859/17 z dne september 2017. Tožnika pa se z odmikom 3 metrov nista več strinjala, ampak sta želela, da je odmik najmanj 4 metre, ker se zavedata, da bo na njuno parcelo še vedno padala senca. Dodatnih dokazov nista predložila.

3. Glede na dejstvo, da se tožnika s spremembo nista strinjala, se je investitor odločil, da bodo gradili v skladu z osnovnim projektom št. 859/1 z dne junij 2017, ki ga je izdelalo projektivno podjetje B. d. o. o..

4. Glede na nasprotovanja tožnikov, predvsem zaradi nesorazmernega senčenja njune južne strani parcele in stanovanjskega objekta ter ob upoštevanju dejstva, da je iz grafičnega prikaza razvidno, da umestitev objekta odstopa od 55., 88. in 90. členov OPN ter izjave lastnika sosednje parcele D.D., da naj bo sosednji objekt pritličen in sličen že obstoječim objektom, izveden na ta način, da s svojimi lastnostmi in uporabo ne bo motil, da naj bo oddaljen 4 metre od sosednje parcele, priključen na infrastrukturo na svoji parceli, je upravni organ pozval investitorja, da projektant še natančneje opiše usklajenost gradnje z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Radenci (v nadaljevanju Odlok).

5. Iz dopolnitve 2 projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja tudi ocena osenčenja bivalnega okolja, na katero sta tožnika navedla, da je pri pregledu pisnega dela razvidno, da avtor poročila ni izpostavil vseh potrebnih parametrov za izdelavo poročila, ter da je iz izračuna razvidna dolžina sence v kurilni sezoni, ki bi osenčila 10,5 metrov ob predpostavki, da bi bila novogradnja umeščena 2 metra od meje. Višina sence na njihovi južni strani fasade bi pokrivala 1,9 metrov v višino, kar pomeni celotno stekleno površino dveh oken.

6. Organ je v odločbi med ugotovitvami navedel tudi (ker v 55. členu Odloka niso določeni odmiki), da se upoštevajo Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege, odmikov in velikosti objektov.

7. V 88. členu Odloka je določeno, da je najmanjši odmik od najbolj izpostavljenega dela objekta do sosednje parcelne meje 2,0 m. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Iz Ocene osenčenja bivalnega okolja, ki ga je izdelalo podjetje C. d.o.o. izhaja, da bo novogradnja lahko v popoldanskem času, za določen čas osenčila obstoječi stanovanjski objekt, odvisno od letnega časa, ki se nahaja severno od nje in tako povzročila vpliv na sosednjo nepremičnino, ki je predmet te ocene. Za obstoječi stanovanjski objekt tožnikov bo z novogradnjo stanovanjske hiše zagotovljeno minimalno osončenje eno uro na dan 21. 12. 8. Na podlagi vsega navedenega je prvostopenjski organ zaključil, da bo predvideni objekt skladen z določili OPN, saj se prilagaja okoliškim objektom in ureditvam ter vzdržuje vzpostavljeno oblikovno enovitost v EUP RA 35. Prav tako bo zagotovljeno minimalno osončenje sosednjega objekta, kar je razvidno iz Ocene osenčenja bivalnega okolja, ki ga je izdelalo strokovno usposobljeno podjetje z upoštevanjem standardov, normativov in priporočil. 9. Zoper izpodbijano odločbo so tožnika in stranski udeleženec D.D. vložili pritožbi, ki pa sta bili zavrnjeni kot neutemeljeni.

10. Drugostopenjski organ je med drugim pojasnil, da ugovori pritožnikov, da bo gradnja v odmiku 2 m od meje zemljišča vplivala na poslabšanje osenčenja zemljišča in stanovanjskega objekta pritožnikov, ne morejo vplivati na odločitev o stvari sami, saj morebitnega vpliva slabšega osončenja nepremičnin pritožnikov zaradi gradnje investitorja, pritožnika nista izkazala in to ni razvidno niti iz predložene ocene osončenja, katero je predložil investitor v postopku.

11. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je toženka izdala gradbeno dovoljenje v neskladju s prvim, drugim, četrtim in osmim odstavkom 41. člena, sedmim in osmim odstavkom 43. člena, drugim odstavkom 55. člena, prvim odstavkom 86. člena, četrtim odstavkom 88. člena, prvim in drugim odstavkom 90. člena Občinskega prostorskega akta občine Radenci, v nasprotovanju tožnikov ter lastnika parcele št. 734/25. Drugostopenjski organ je po njunem mnenju spregledal vse njune navedbe v pritožbi in vse priloge, ki so bile priložene, vključno s poročilom o osončenju. Poročilo je izdelano na napačnem standardu in predpisih, kateri so navedeni v poročilu pod št. 3 - navedba standarda – predpisa ZGO-1E Uradni list RS, št. 110/2013, je Odlok v OPN občine Jesenice v 83. členu in je v nasprotnem kontekstu, kot je navedeno v sklepu Poročila zagotovljeno 1 uro sonca na dan 21.12. Poročilo je izdelano v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 4. člena in 18. členom Uredbe o vsebini poročila o vplivih na okolje skladno z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta. Prav tako navajata, da ni bila preverjena kompetenca podjetja C. d.o.o., saj naj podjetje ne bi imelo izdanega pooblastila Ministrstva za okolje in prostor, pooblastilo MOP objavljeno na internetu št. 35401-146/2004 pa naj bi poteklo leta 2009. 12. Tožnika dodatno pojasnjujeta, da je iz Poročila uporaben samo grafični prikaz osenčenja na dan 21. 12. od 8.00 do 16.00 ure, torej popolno osenčenje čelne južne fasade in steklenih površin na dnevni sobi, jedilnici in spalnici stanovanjskega objekta tožnikov. Menita tudi, da nista imela možnosti vpogleda v celotno dokumentacijo, saj je bila dopolnilna mapa izdelana po zadnji obravnavi in zato ni bila predstavljena na zadnji obravnavi. Vodilna mapa z dopolnilno prilogo je izdelana v neskladju s Pravilnikom o učinkoviti izrabi energije v 8. in 16. členu in Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v 48., 49., 58. in 61. členu, saj je iz nje razvidna manipulacija s kotirano mero 6,17 m med terasami in ne fasadami že zgrajenih objektov vzhodno od predvidene gradnje in manipulirana kotirna mera 7,89 m odmika med fasado predvidene gradnje in fasado objekta tožnikov in ne teraso. Terasa je široka 3 m, torej je pravilna mera 4,89 m. Na terenu sta izmerila razdaljo 12 m med fasadami na vzhodnih objektih. Objekt na vzhodni strani novogradnje je oddaljen 6 m od severne meje. Pravilna je primerjava razdalje med fasadami novogradnje in njuno hišo 7,89 m in na vzhodni strani od novogradnje med objekti 12 m. Torej je predvideni objekt zamaknjen na severno stran 4 m izven gradbenih linij severne fasade na obstoječi stanovanjski hiši na vzhodu od predvidene gradnje, kar je razvidno tudi iz skice količbena situacija. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi prirejanja mer odmikov. V postopku so bili kršeni 7., 8., 9., 10., 138., 139., 164., 188., 193., 199. in 200. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 66. člen ZGO-1. 13. Toženka na tožbo ni odgovorila.

14. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo pojasnil, da smatra, da je odločba upravne enote, s katero se mu izdaja gradbeno dovoljenje, v celoti pravilna tako v procesnem kot v materialno pravnem pogledu, intervencija tožnikov pa je rezultat nagajivosti in zlorabe pravic v postopku. Tožnikoma je bil omogočen vpogled v projektno dokumentacijo, saj sta tudi podala pripombe nanj. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in vzdrži gradbeno dovoljenje z dne 5. 1. 2018 v veljavi.

15. Tožba ni utemeljena.

16. Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost dokončnih izdanih upravnih aktov (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), in sicer v času, ko so bili izdani, kar zagotavlja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja upravnih organov v času odločanja.

17. Ob času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZGO-1 je v drugem odstavku 24. člena določal, da je pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji, upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja. S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, in da bo v skladu s prostorskimi akti. Pri projektiranju je treba poleg predpisov in standardov v Republiki Sloveniji upoštevati tudi druge normativne dokumente (48. člen ZGO-1). Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu s pogoji iz občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 49. člena ZGO-1).

18. Gradnje na območju občine Radenci ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Radenci, ki v 55. členu določa pogoje glede velikosti in lege objektov, ki so v enoti urejanja RA 35, kamor spada predmetna nepremičnina, ki so le pritlične izvedbe. Objekti morajo imeti enotno obcestno gradbeno linijo z upoštevanjem sanitarno-tehničnih, požarno-varstvenih in obrambnih predpisov ter ne delujejo škodljivo na sosednje objekte. Novi stanovanjski objekti so pravokotne oblike. Strehe morajo biti enokapne z naklonom 5 stopinj s slemenom po daljši stranici v smeri V-Z. Vsi objekti morajo imeti enotne naklone in enotne kritine.

19. V 88. členu OPN so določeni odmiki od sosednjih zemljišč, in sicer najmanjši odmik od najbolj izpostavljenega dela objekta od sosednje parcelne meje je 2,0 m in od občinske ceste ali poti 5,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 1. reda v naselju 15,0 m in 40,0 m izven naselja, od ostalih vodnih površin in manjših vodotokov 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino ali bližje s soglasjem Zavoda za gozdove. Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo, dogradijo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno soglasje soseda, in če je zagotovljena prometna, požarna, sanitarna varnost ter pogoji glede varovanja zdravja in je v soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da morajo biti odmiki med objekti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne tehnične, požarno – varstvene in obrambne predpise, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih parcel. Glede nezahtevnih in enostavnih objektov določa, da morajo biti od najbolj izpostavljenega dela objekta od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,5 m oz. s soglasjem soseda do meje.

20. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja je ZGO-1 določal v 66. členu, in sicer: (1) Preden pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi: 1. ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, 2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, 3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, 4. ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta, 5. ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti, 6. ali ima investitor pravico graditi in 7. ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo. (2) Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen. Kot dokazilo o zagotovitvi minimalne komunalne oskrbe na območju, kjer je ta že zgrajena in izročena v upravljanje, se šteje soglasje za priključitev ali soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. (3) Če omrežje za oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda ali dostop do javne ceste še ni zgrajeno, se kot dokazilo o zagotovitvi minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju, sklenjena med investitorjem in občino. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. (4) Če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki pa še ni zgrajena, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen tudi, če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike.

21. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, sta bila tožnika v postopek izdaje gradbenega dovoljenja pritegnjena kot stranska udeleženca na podlagi 43. člena ZUP zaradi lastništva zemljišč, ki mejijo na načrtovano investicijo. Tožnika lahko zato v postopku varujeta le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih imata kot lastnika sosednjih nepremičnin, ne moreta pa uveljavljati ugovorov, ki zadevajo interese tretjih oseb (lastnikov drugih sosednjih zemljišč).

22. Po izrecni določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. Tožnika sta tako v upravnem postopku, kot tudi v tožbi zgolj posplošeno in brez kakršnihkoli dokazov, da bi gradnja nepremičnine za katero je bilo dano gradbeno dovoljenje, vplivala na njuno osenčenje, nasprotovala izdanemu gradbenemu dovoljenju in poročilu o oceni osenčenja. Tožnika sta v tožbi taksativno naštevala, kateri členi predpisov so bili prekršeni, pri čemer pa svojih navedb nista konkretizirala in jih tudi ne izkazala do te mere, da bi jih sodišče lahko preverilo.

23. Tožnika v tožbi med drugim navajata tudi, da je bilo poročilo o osončenju, ki ga je izdelalo podjetje C. d.o.o., izdelano na napačnem standardu in predpisih, ki so navedeni pod točko št. 3, saj je v navedbi predpisa ZGO-1E Ur. l. RS, št. 110/2013, Odlok v OPN občine Jesenice in je v nasprotnem kontekstu, kot pa je navedeno v sklepu Poročila. Sodišče pojasnjuje, da je med predpisi naveden Zakon o graditvi objektov, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 110/2013 in s tem ni bil mišljen Odlok v OPN Občine Jesenice (ki se sicer res nahaja v istem Uradnem listu) ampak Zakon o graditvi objektov.

24. Iz tožbe izhaja tudi, da pooblastila Ministrstva za okolje in prostor podjetju C. d.o.o. niso bila nikoli izdana, in da je pooblastilo MOP poteklo leta 2009, ter da ne UE Gornja Radgona in ne MOP nista preverila kompetenc podjetja C. d.o.o.. Navedenega tožnika v upravnem postopku nista navajala in gre za tožbeno novoto, prav tako pa to vprašanje ne spada v pristojnost upravnega sodišča. Tožnik lahko v tožbi, skladno z 52. členom ZUS-1, navaja nova dejstva in dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. V tožbi nista obrazložila, zakaj teh navedb nista podala že v postopku izdaje upravnega akta, zato jih sodišče ni upoštevalo.

25. Glede navedb tožnika, da nista imela vpogleda v celotno dokumentacijo spisa, saj je bila dopolnilna mapa izdelana po zadnji obravnavi, sodišče pojasnjuje, da načelo zaslišanja stranke temelji na 22. členu Ustave RS o enakem varstvu pravic, saj mora stranka imeti možnost izjaviti se o vseh pravno relevantnih dejstvih pred odločitvijo organa in tako nadzirati delovanje organa v postopku, ki je odraz teh ustavnih načel. Enak standard izhaja tudi iz dokumentov Sveta Evrope in EU. Načelo zaslišanja stranke tako daje stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Tako organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Ta možnost se lahko da stranki na obravnavi ali izven nje ustno na zapisnik ali v pisni obliki. Bistvo tega načela torej ni zgolj v navzočnosti stranke na ustni obravnavi, pač pa predvsem v možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.1 Tožnika sta bila v postopek pritegnjena kot lastnika sosednjega zemljišča, v postopku sta podala svoje izjave in pripombe, pozvana sta bila tudi k predložitvi dokazov in k izjasnitvi stvari. V postopku sta torej nedvomno aktivno sodelovala, kar je razvidno iz dokumentacije upravnega organa, v pritožbi pa tudi nikjer nista grajala, da nista imela možnosti vpogleda v kakšen del dokumentacije spisa. Na podlagi navedenega sodišče ne more slediti njunim navedbam.

26. Sodišče še dodaja, da se je dolžno opredeljevati le do konkretiziranih in pravno relevantnih predlogov, zato se do zgolj pavšalno naštetih kršitev zakona ni moglo opredeliti, saj niso bili konkretizirani do te mere, da bi jih sodišče lahko preizkusilo in presojalo.

27. Ker torej tožnika v postopku nista dokazala, da bo z obravnavano gradnjo poseženo v kakšno njuno pravico ali na zakon oprto pravno korist, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

28. Sodišče je v skladu 59. členom ZUS-1 o zadevi odločilo na nejavni seji in glavne obravnave ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, saj je šlo za ugotavljanje pravilnosti izdanega gradbenega dovoljenja, zaradi česar glavna obravnava v ničemer ne bi doprinesla k razjasnitvi stvari, prav tako pa izvedba glavne obravnave ali zaslišanje strank in morebitnih prič ni bila predlagana.

29. Ker je sodišče zavrnilo tožbo, je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo tudi, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Komentar ZUP-a, 2004, stran 86.