Jedro

Ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče dati novemu dolžniku možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, kar pomeni, da mu je potrebno vročiti sklep o izvršbi, zoper katerega ima novi dolžnik možnost ugovora.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se sklep z dne 29.12.2004 r a z v e l j a v i v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (in sicer z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika na kateremkoli računu, skladu, akreditivu, hranilni vlogi ali podobnem naslovu in s prenosom dobroimetja dolžnika v korist računa upnikovega pooblaščenca).

V preostalem delu se pritožbi zavrneta in potrdi t a izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 29.12.2004 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 07.02.2003, zoper dolžnika K. d.o.o., nadaljuje zoper novega dolžnika B.F. in sicer z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika zlasti na računih pri S. d.d. in Z. ter prenosom teh sredstev v korist računa upnikovega pooblaščenca. Odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika - družbenika izbrisane družbe, je sodišče obrazložilo z ugotovitvijo, da je bila družba K. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po določbah ZFPPod, zaradi česar se na podlagi 4. odstavka 27. člena ZFPPod domneva, da je družbenik podal izjavo iz 1. odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah. Z drugim izpodbijanim sklepom z dne 23.03.2005 pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nadaljnji stroški upnika odmerijo v višini 13.700,00 SIT, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku.

Zoper oba sklepa se pritožuje dolžnik. V pritožbi zoper prvi sklep navaja, da se pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep zavrne, saj je bila prvotna izvršba dovoljena zoper družbo K. d.o.o., ki pa sklepa o izvršbi kot pravna oseba ni mogla prejeti, saj je bil dne 27.12.2002 izdan sklep o njenem izbrisu iz sodnega registra, na osnovi katerega družba ni smela več aktivno delovati. Niti družba niti družbenik kot fizična oseba nista prejela predloga za izvršbo in se nanj nista mogla pritožiti, kar je v nasprotju z ustavnimi pravicami. V pritožbi zoper drugi sklep z dne 23.03.2005 se dolžnik pritožuje iz razloga bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj pritožbeno sodišče razveljavi tako sklep Okrajnega sodišča v S. z dne 24.12.2004 kot sklep z dne 23.03.2005, izvršilni predlog kot neutemeljen zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka. V pritožbi dolžnik navaja, da ni izkazan temelj izvršbe, t.j. pravnomočen izvršilni naslov. Nadalje ponovno navaja, da družba K. d.o.o. ni mogla prejeti prvotnega sklepa o izvršbi, saj je bila izbrisana iz sodnega registra in je bil izbris družbe naknadno verificiran s sklepom Višjega sodišča v K. ter tudi Ustavnega sodišča. Z navedenimi sklepi je družba prenehala delovati in zoper njo ni več mogoče voditi pravdnih postopkov. Pritožba nadalje navaja, da mora z izbrisom družbe iz sodnega registra brez likvidacije sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP prekiniti postopek zoper družbo, družbenika pa pozvati, ali pravdo prevzema. Dolžnik ni zavezanec za plačilo po izvršilnem predlogu, ker ni podana njegova odgovornost v smislu 24. in 25. člena ZIZ, poleg tega nikoli ni prejel sklepa o izvršbi, zoper katerega bi lahko ugovarjal v skladu z obstoječo zakonodajo, prav tako pa ni seznanjen z vsebino sklepa Okrožnega sodišča v C., ki je bil temelj za izdajo sklepa o izvršbi.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je na podlagi upnikovega predloga sklenilo, da se izvršba, dovoljena zoper družbo K. d.o.o., nadaljuje zoper novega dolžnika in sicer družbenika izbrisane družbe z novim izvršilnim sredstvom, drugi izpodbijani sklep pa je v bistvu dopolnilni sklep, saj sodišče prve stopnje v sklepu z dne 29.12.2004 ni odločilo o stroških upnika. Sklep o izvršbi je bil izdan dne 07.02.2003, sklep o izbrisu družbe K. d.o.o. je postal pravnomočen šele 16.10.2003 (sklep Višjega sodišča v K.), sam izbris družbe pa je bil objavljen v Uradnem listu RS. To pomeni, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper še obstoječo pravno osebo in iz tega razloga ni nezakonit kot trdi pritožba. Družba je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi določbe 1. odstavka 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), kar pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo zakonska določila o spregledu pravne osebnosti (in sicer določbo 4. odstavka 27. člena ZFPPod, po katerem se v primeru izbrisa družbe po določbah tega zakona domneva, da so družbeniki podali izjavo z vsebino iz 1. odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, torej da družbeniki odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe) in odločilo, da se izvršba nadaljuje zoper družbenika B.F. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče zaradi prenehanja družbe izvršilni postopek prekiniti in družbenika pozvati, ali pravdo sprejema, je napačno, saj v predmetni zadevi ne pride v poštev določba 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pač pa določba 4. odstavka 24. člena ZIZ. Slednja ureja položaj, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo in določa, da sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je terjatev prešla nanj. V takem primeru mora sodišče dati novemu dolžniku možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, kar pomeni, da mu je potrebno vročiti sklep o izvršbi, zoper katerega ima novi dolžnik možnost ugovora. Dolžnik v obeh pritožbah navaja, da sklepa o izvršbi in predloga za izvršbo nista prejela niti družba niti on sam, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje, saj iz spisovnih podatkov v priloženem spisu ni razvidno, ali je bil sklep o izvršbi družbi kot prvotnemu dolžniku vročen, prav tako pa iz predmetnega spisa ne izhaja, da bi bil novemu dolžniku sklep o izvršbi vročen vsaj istočasno s sklepom o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom. Vendar pa to dejstvo po oceni pritožbenega sodišča samo po sebi ne predstavlja kršitve določb postopka, saj je sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe zgolj procesni sklep, s katerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih. Pritožnik s svojimi navedbami torej ni uspel izpodbiti tega dela sklepa (odločitve o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom), zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. V zvezi z drugim delom izpodbijanega sklepa z dne 29.12.2004 pa je pritožbeno sodišče pritožbi sledilo, saj je ocenilo, da navedeni sklep ni čisti procesni sklep, in sicer zato, ker vsebuje tudi odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika na kateremkoli računu, skladu, akreditivu, hranilni vlogi ali podobnem naslovu in s prenosom dobroimetja dolžnika v korist računa upnikovega pooblaščenca), zoper katerega mora imeti dolžnik možnost ugovora. Glede na že obrazloženo ugotovitev, da novemu dolžniku sklep o izvršbi, zoper katerega bi dolžnik lahko uveljavljal ugovorni razlog, da terjatev ni prešla nanj, še ni bil vročen in torej tudi sam sklep o izvršbi še ni pravnomočen, je prvi izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na novo izvršilno sredstvo, preuranjen in ga je bilo potrebno razveljaviti.

Po oceni pritožbenega sodišča je popolnoma neutemeljena dolžnikova druga pritožba zoper sklep z dne 23.03.2005, saj v njej dolžnik ne napada vsebine tega sklepa, torej odločitve o upnikovih stroških, pač pa v pretežnem delu zgolj ponavlja svoje pritožbene navedbe iz prve pritožbe. Neutemeljene je pritožba tudi v delu, ko govori o neizkazanosti samega izvršilnega naslova, ki pa se ga v izvršilnem postopku ne more več izpodbijati. Pritožbeno sodišče nenazadnje še opozarja, da bi se dolžnikova druga pritožba delno lahko štela za ugovor, saj dolžnik v njej smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 12. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, da terjatev ni prešla nanj, o katerem pa odloča sodišče prve stopnje. Prvostopenjsko sodišče bo tako moralo preveriti, ali je bil sklep o izvršbi družbi in dolžniku vročen in ga dolžniku v primeru, če mu res še ni bil vročen, skupaj s predlogom za izvršbo tudi vročiti ter mu dati možnost ugovora in o njem odločati. Šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi bo lahko nato sodišče prve stopnje odločalo o izvršilnih sredstvih, s pomočjo katerih se bo predmetna terjatev izterjala.

K er pritožbeno sodišče drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ delno razveljavilo izpodbijani sklep z dne 29.12.2004, v preostalem delu pa je pritožbi dolžnika zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.