Jedro

Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno poizvedb opravljati tudi pri pooblaščenki, ki ji je stečajni dolžnik dal pooblastilo v izvršilnem postopku. Nasprotno pa je stečajni dolžnik tisti, ki mora poskrbeti za pravilen naslov za vročanje in je dolžan poskrbeti za to, da ima v centralnem registru prebivalstva vpisan naslov, na katerem tudi dejansko živi.

Vročilnica, ki jo sodišču posreduje pošta, kar velja tudi za primere, ko pisanja sploh ni mogoče vročiti, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena.

Stečajni postopek ne trpi predolgega odlašanja zaradi stranke, ki ne poskrbi za pravilno prijavo stalnega prebivališča in s tem za vročanje sodnih pošiljk.

Ko se upnica že tako dolgo trudi za poplačilo svoje terjatve, kar pomembno vpliva na njeno ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, že to po oceni višjega sodišča pretehta nad pravico dolžnika iz 22. člena Ustave RS, seveda upoštevaje tudi ravnanje stečajnega dolžnika, ki na naslovu stalnega prebivališča v relevantnem času očitno ni prebival. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da je stečajni postopek hiter, kar sodišče upravičuje k ravnanju iz 82. člena ZPP, ko je pisanje večkrat poskusilo vročiti dolžniku, kar je bilo neuspešno zaradi njegovih ravnanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnikom začelo postopek osebnega stečaja, za upraviteljico imenovalo A. A. in ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je treba predlog za začetek postopka osebnega stečaja in sklep o njegovem začetku dolžniku osebno vročiti. Udeležencu postopka je treba zagotoviti realno možnost pravočasne seznanitve s sodnim postopkom in z vsemi procesnimi dejanji, ki vplivajo na odločitev sodišča o njegovi zadevi. Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo v CRP in register ZZZS, kjer je bilo prijavljeno isto stalno prebivališče, predlagalo je tudi postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, pri čemer je bilo pisanje upravne enote dolžniku vročeno na naslovu B., kjer dejansko živi in sprejema vse pošiljke; v relevantnem časovnem obdobju mu je bilo na isti naslov vročeno tudi pisanje FURS in odločba ZZZS. Zato ni res, da bi bil dolžnik na tem naslovu neznan, kršena so bila določila o vročanju, zaradi česar mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar pomeni tudi kršitev njegovih ustavnih pravic. Iz pisanj iz izvršilnega postopka je tudi razvidna dolžnikova pooblaščenka, pri kateri bi sodišče lahko ugotovilo dolžnikov naslov. Dolžniku tudi ni bil vročen sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za njegovo izdajo pa pogoji tudi niso bili podani. Dolžniku je bila tako nesorazmerno omejena možnost seznanitve s procesnim dejanjem sodišča in je bila kršena njegova ustavna pravica dostopa do sodišča, česar ne more sanirati niti ugovor začasne zastopnice. Ker dolžnik na njen predlog tudi ni bil zaslišan, mu je bila onemogočena tudi naknadna kontradiktornost. Zaradi nepravilne vročitve procesni roki še niso mogli začeti teči, zato mu je najprej treba vročiti upničin predlog, na katerega bo lahko ugovarjal. O postopku osebnega stečaja ga je obvestila šele pooblaščenka iz izvršilnega postopka, ki ji je bil vročen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka. Zato je nemudoma pooblastil odvetniško družbo, ki je 2. 3. 2022 zaprosila za možnost vpogleda v stečajni spis, o tem pa je dolžnika obvestila 3. 3. 2022. Zato naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila, da je bil predlog vložen 4. 8. 2021, sklep o začetku postopka osebnega stečaja pa je bil izdan 17. 2. 2022, medtem pa je sodišče prve stopnje delalo vse v smeri odločbe Ustavnega sodišča Up-921/14-20 z dne 12. 5. 2016. Ob prvem vročanju (sodišče je predlog dolžniku poslalo 20. 8. 2021) se je pošiljka vrnila z označbo „neznan“. Po vpogledu v registra je ponovno vročalo predlog na isti naslov, a se je spet vrnil z oznako „neznan“. Tudi upnica po pozivu sodišča drugega naslova ni mogla dati. Ker dolžniku več mesecev pošte ni bilo mogoče vročiti, drugega naslova pa ne najti, saj dolžnik tudi ni zaposlen, je sodišče dolžniku postavilo začasnega zastopnika in naredilo tudi objavo v Uradnem listu RS. Vročitve, ki jih navaja dolžnik, se nanašajo na leto 2022. Vročitve je opravljala Pošta Slovenije, ki se več kot očitno večkrat ni mogla zmotiti pri vročanju, dolžnik pa pritožbenih navedb v tej smeri tudi ni podal. Tudi začasna zastopnica je na naroku povedala, da ni bila uspešna pri poskusu vzpostavitve kontakta z dolžnikom in tudi njena pošiljka mu ni bila vročena. Sodišče prve stopnje si je z vsemi potrebnimi napori prizadevalo, da bi predlog za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku vročilo, vendar pri tem ni bilo uspešno. Začasni zastopnik je bil postavljen povsem pravilno. Zaslišanje dolžnika tudi ni bilo potrebno, saj je bila dolžnikova insolventnost dokazana z listinskimi dokazi. Dolžnik pa zamujenega dejanja ni opravil, z razlogom nadaljnjega zavlačevanja podaja pritožbo le glede vročanja in postavitve začasnega zastopnika.

4. Upničin odgovor na pritožbo je sodišče prve stopnje vročilo tudi dolžnikovemu pooblaščencu, prejel ga je 27. 5. 2022, vendar pa v postavljenem roku 8 dni nanj ni odgovoril (pa tudi kasneje ne).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik sam priznava, da mu je sodišče prve stopnje večkrat poskusilo vročiti upničin predlog, vendar se je pisanje vsakič vrnilo z označbo „neznan“. Prav tako priznava tudi, da je sodišče opravilo poizvedbe tako v centralnem registru prebivalstva kot v registru ZZZS ter da je tudi upnico pozvalo, da navede njegov naslov, prav tako je poskrbelo za postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča. 7. S tem pritožnik tudi priznava, da je sodišče prve stopnje storilo vse, kar mu zakon nalaga v tretjem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega pravila se v skladu s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno poizvedb opravljati tudi pri pooblaščenki, ki ji je stečajni dolžnik dal pooblastilo v izvršilnem postopku. Nasprotno pa je stečajni dolžnik tisti, ki mora poskrbeti za pravilen naslov za vročanje in je dolžan poskrbeti za to, da ima v centralnem registru prebivalstva vpisan naslov, na katerem tudi dejansko živi.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kar štirikrat poskusilo upničin predlog skupaj z pozivom na izjavo dolžniku vročiti na naslov B. (vse je vloženo pri PD 6), pa je vročevalec (Pošta Slovenije) 26. 8. 2021, 30. 9. 2021, 19. 10. 2021 in 9. 11. 2021 pisanje vrnil sodišču, vsakič z navedbo, da je stečajni dolžnik na tem naslovu neznan. Vročilnica, ki jo sodišču posreduje pošta, kar velja tudi za primere, ko pisanja sploh ni mogoče vročiti, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (primerjaj 224. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Da bi se vročevalec kar štirikrat zmotil oziroma bi napačno zapisal, da je stečajni dolžnik neznan na naslovu, ki je tudi sicer naveden v centralnem registru prebivalstva, ni niti verjetno. Pritožba pravilnost ugotovljenega dejstva izpodbija le z navedbo, da pritožniku ni znano, zakaj je to zapisano, in pa s trditvami, da je v tem času na isti naslov prejemal tudi pisanja FURS in ZZZS ter poziv upravne enote v zvezi z ugotavljanjem stalnega prebivališča. Vendar pa ima upnica prav, ko navaja, da se pisanja, na katera se sklicuje pritožnik in jih je k pritožbi tudi priložil, ne nanašajo na relevantno časovno obdobje. Vsi poskusi vročitve v tem stečajnem postopku so bili opravljeni od avgusta do novembra 2021, medtem ko se v dokaz predložene listine nanašajo na začetek leta 2022. S predloženimi listinami tako stečajni dolžnik ne more dokazati, da je v času od avgusta do novembra 2021 dejansko prebival na naslovu B., drugih dokazov pa ni niti predlagal. Višje sodišče tudi pojasnjuje, da bi bil relevanten dokaz lahko zaslišanje poštnega uslužbenca, ki je pisanja poskušal vročiti, česa takega pa dolžnik niti ni predlagal. Ob tem še poudarja, da je bila dolžniku dana možnost, da se izjavi o upničinih navedbah iz odgovora na pritožbo o nerelevantnosti predloženih dokazov, pa se o tem ni izjavil kljub pozivu sodišča prve stopnje.

10. Ker pisanja stečajnemu dolžniku ni bilo mogoče vročiti, saj je bil v relevantnem časovnem obdobju na naslovu stalnega prebivališča neznan, kar hkrati tudi pomeni, da tam ni dejansko prebival, je sodišče prve stopnje na upničin predlog tudi pravilno postavilo začasnega zastopnika v skladu s 4. točko drugega odstavka 82. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj stečajni postopek ne trpi predolgega odlašanja zaradi stranke, ki ne poskrbi za pravilno prijavo stalnega prebivališča in s tem za vročanje sodnih pošiljk. Zaradi svojega ravnanja je tudi stečajni dolžnik tisti, ki je povzročil, da mu pisanje ni bilo vročeno, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi mu odvzelo možnost do sodelovanja v postopku, s čimer naj bi mu kršilo tudi ustavno pravico do dostopa do sodišča (kot del ustavne pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije), saj je bil dolžnik tisti, ki je s svojim ravnanjem to povzročil. 11. Kot pomembno je upoštevati tudi naslednje, kar izhaja tako iz upničinih navedb kot iz predloženih dokazov: Upničina terjatev je izkazana z notarskim zapisom posojilne pogodbe z dne 2. 8. 2012 in z notarskim zapisom zastavne pogodbe z istega dne, na podlagi katerih je upnica že 12. 6. 2013 vložila predlog za izvršbo; sklep o izvršbi je postal pravnomočen 14. 9. 2013. Vse od takrat se upnica neuspešno trudi doseči poplačilo svoje terjatve, pri čemer je pri prodaji nepremičnine pridruženih še šest drugih izvršilnih postopkov različnih upnikov. Ko se upnica že tako dolgo trudi za poplačilo svoje terjatve, kar pomembno vpliva na njeno ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, že to po oceni višjega sodišča pretehta nad pravico dolžnika iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, seveda upoštevaje tudi ravnanje stečajnega dolžnika, ki na naslovu stalnega prebivališča v relevantnem času očitno ni prebival. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da je stečajni postopek hiter (primerjaj 48. člen ZFPPIPP), kar sodišče upravičuje k ravnanju iz 82. člena ZPP, ko je pisanje večkrat poskusilo vročiti dolžniku, kar je bilo neuspešno zaradi njegovih ravnanj. V spisu tudi še vedno ni nikakršnega obvestila upravne enote glede ugotavljanja dejanskega prebivališča. Prav tako je treba upoštevati tudi, da niti začasna zastopnica na danem naslovu ni uspela vzpostaviti stika s stečajnim dolžnikom, kar izhaja že iz njenih navedb v postopku in tudi iz zatrjevanja upnika, ki mu stečajni dolžnik ni ugovarjal, čeprav je to možnost imel. Vsekakor je tudi upniku potrebno zagotoviti ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Vse navedeno kaže tudi na izogibanje dolžnika, da bi sodeloval v tem stečajnem postopku, čemur prav tako ni mogoče nuditi sodnega varstva. Niti v pritožbi stečajni dolžnik z ničimer ne izpodbija obstoja verjetnosti upničine terjatve, ki je izkazana z izvršljivim notarskim zapisom, na podlagi katerega zdaj že več kot 8,5 let teče izvršilni postopek, prav tako pa ne izpodbija svoje insolventnosti, na kar prav tako kaže že tako dolg izvršilni postopek, v katerem upnica ni bila še v nobenem delu poplačana. Dolžnik tudi ni zaposlen, zato je izkazana domneva insolventnosti iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

13. Ob odsotnosti kakršnihkoli navedb o pravilnosti upničine procesne legitimacije iz 231. člena ZFPPIPP in insolventnosti dolžnika je višje sodišče tudi opravilo le preizkus po uradni dolžnosti (primerjaj drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo zakonska določila, predvsem 231. in 232. člen ter 14. člen ZFPPIPP, prav tako pa ni storilo ne zatrjevanih kršitev ne tistih, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Upnica bo morala na podlagi 129. člena ZFPPIPP sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.