Jedro

Zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka je v celoti urejen v Zakonu o dedovanju. Zato se zanj ne uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, temveč podrejeno določbe pravdnega postopka. Zato ne velja splošno pravilo, da je revizija v nepravdnem postopku nedovoljena, če ni izrecno določeno drugače, temveč pravilo, da je dovoljenost revizije presojati po določbah pravdnega postopka, ker jo Zakon o dedovanju ne izključuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo.

Zoper sklep se pritožuje zakonita dedinja iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ugotovitev prvostopnega sodišča, da Zakon o dedovanju ne dopušča nobenih izrednih pravnih sredstev, nima podlage v Zakonu o dedovanju. V 163. členu ZD določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z zakonom o dedovanju določeno drugače. Zakon o dedovanju v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi določa drugače le glede obnove postopka, zato je potrebno dovoljenost revizije presojati na podlagi določil pravdnega postopka. Zakon o pravdnem postopku pa v 400. členu dopušča tudi vložitev revizije zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. V konkretnem primeru pa za tak sklep nedvomno gre in je zato revizija zoper sklep dovoljena.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o nepravdnem postopku določa v 3. odstavku 1. člena uporabo splošnih določb tega zakona za vse nepravdne postopke, razen če s tem, ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju v celoti ureja zapuščinski postopek, zato po mnenju pritožbenega sodišča ni moč uporabiti splošnih določb in tudi ne 34. člena Zakona o nepravdnem postopku, po katerem revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju določa uporabo določb pravdnega postopka, kadar sam ne določa drugače (163. člen ZD). O reviziji Zakon o dedovanju nima določb, Zakon o pravdnem postopku pa v členu 400 določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V danem primeru pa gre po mnenju pritožbenega sodišča za tak sklep. Glede na to, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če Zakon o dedovanju ne določa drugače, je po mnenju pritožbenega sodišča revizija dovoljena tudi zoper sklep o dedovanju, saj je Zakon o dedovanju ne izključuje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu člena 166/3 ZPP v zvezi s 163 ZD.