Jedro

Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno izvršilno zadevo in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Višjega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za izločitev višje sodnice A.A., ki jo je 4.6.2008 vložil dolžnik.

Dolžnik je zoper ta sklep vložil pritožbo s smiselnim predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev ugodi. Navaja, da je okrajna sodnica A. A. še vedno v kazenskem postopku. Pri Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu je bila vložena kazenska ovadba zaradi kaznivih dejanj zlorabe sodniške funkcije, žal pa je okrožni državni tožilec B. A. ovadbo enostavno „zavrnil“. Posledično je bil vložen predlog za izločitev okrožnega državnega tožilca, v zvezi s čimer je Urad generalne državne tožilke izdal odločbo o izločitvi Tu 22/2006-06BB (TP) z dne 17.5.2006. Ni dvoma, da je A. A. storila več kaznivih dejanj, kot so zloraba sodniške funkcije, ponareditev uradnih listin, goljufije ... Vrhovno sodišče Republike Slovenije naj zato pribavi citirani spis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in druge sodne spise, ki se vodijo za protipravni odvzem nepremičnin.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pravice do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Eden od najpomembnejših procesnih zakonskih institutov, ki so namenjeni zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, je v pravdnem postopku institut izločitve sodnika (70. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izključitveni razlogi iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP in odklonitveni razlogi iz 6. točke 70. člena ZPP. Slednji v zakonu niso taksativno našteti, temveč so opredeljeni z generalno klavzulo.

Bistvo pritožnikovih navedb v zahtevi za izločitev in pritožbi je mogoče strniti v trditev, da je sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v pritožbenem postopku, „vpletena v kriminal“. Uveljavlja torej odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Za presojo utemeljenosti pritožbe je odločilno, ali bi zatrjevane okoliščine, če bi se izkazale za resnične, pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom o nepristranskosti sodnice. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ocenjuje, da videz nepristranskosti sojenja v obravnavani zadevi ne more biti okrnjen, in sicer iz več razlogov. Iz listin, ki jih je pritožnik priložil pritožbi (zlasti sklepa Tu 22/2006-06BB (TP) z dne 17.5.2006 ne izhaja, da bi bila zoper sodnico poročevalko v izvršilni zadevi In 04/00070 sploh vložena ovadba. Odločitev pa ne bi mogla biti drugačna niti v primeru, če bi bila med ovadenimi tudi sodnica, katere izločitev se zahteva. Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno izvršilno zadevo in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost. Vrhovno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).