Jedro

Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo 2.000,00 EUR odškodnine in 29,56 EUR pravdnih stroškov (316. člen ZPP). Tako je odločilo na podlagi 3. odstavka 454. člena ZPP, ker je v sporu majhne vrednosti tožena stranka zahtevala izvedbo naroka, na narok pa ni pristopila, čeprav je bila v redu vabljena in opozorjena na posledice izostanka z naroka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da ni bila opozorjena, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in na posledice tega, zato sodišče zadevo ne bi smelo obravnavati po pravilih postopka v sporu majhne vrednosti. Opozarja, da je tožena stranka s pooblaščencem na narok dejansko prišla, sodišče pa tega ni zapisalo v zapisnik. Sodišče tožene stranke ob pozivu na odgovor na tožbo ni opozorilo, da gre za spor majhne vrednosti in da mora zato vsa dejstva in dokazne predloge navesti v odgovoru na tožbo ter da je upravičena le do ene pripravljalne vloge. Kršilo je postopkovne določbe ZPP, ker ni razglasilo sodbe takoj po obravnavi, in ker toženi stranki ni omogočilo, da zapisnik prebere in ugovarja zoper njegovo vsebino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O zadevi odloča sodnica posameznica na podlagi 5. odst. 458. člena ZPP.

5. V obravnavanem primeru so pritožbeni razlogi omejeni, ker se sodba na podlagi pripoznave sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (3. odstavek 338. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je zadevo pravilno vodilo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti, saj se je odškodninski tožbeni zahtevek nanašal na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (1. odstavek 443. člena ZPP).

7. Ne držijo pritožbeni očitki, da tožena stranka ni bila opozorjena, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je toženo stranko na to večkrat opozorilo. Izrecno v pozivu na list. št. 13, v pozivu na list. št. 21 in v vabilu na list. št. 26. Iz povratnic v spisu izhaja, da je tožena stranka navedena opozorila tudi prejela. Tožena stranka je našteta opozorila sodišča tudi vzela na znanje, saj je v svoji prvi pripravljalni vlogi na list. št. 15 označila vrednost spornega predmeta kot 2.000,00 EUR. Toženo stranko zastopa odvetnik, ki je profesionalec in ve, da se spori z vrednostjo 2.000,00 EUR vodijo kot spori majhne vrednosti, ter pozna posledice nepristopa na narok v sporih majhne vrednosti. Sodišče je toženo stranko na te posledice tudi opozorilo, saj je v 5. točki vabila na list. št. 26 opozorilo, da je tožena stranka zahtevala izvedbo naroka in da bo v primeru njenega izostanka sodišče po 3. odstavku 454. člena ZPP izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (sodba na podlagi pripoznave).

8. V sporu majhne vrednosti ni obligatorne glavne obravnave. Narok za glavno obravnavo se opravi, če njegovo izvedbo zahteva katera od stranka (454. člen ZPP), lahko pa tudi brez predloga strank (455. člen ZPP). Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je s 3. odstavkom 454. člena ZPP predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave. Tožena stranka je izrecno zahtevala izvedbo naroka (list. št. 24). Na narok je bila v redu vabljena in opozorjena na posledice izostanka z naroka (list. št. 26 in povratnica s podpisom pooblaščenca tožene stranke). V zadevi tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče verjame toženi stranki, da sta s pooblaščencem ob oklicu prvega naroka vstopila v razpravno dvorano. Znana pa mu je tudi med odvetniki in sodiščem ustaljena praksa, da odvetnik ob vstopu v dvorano, če oceni, da bo njegova odsotnost in odsotnost stranke imela za njegovo stranko ugodne posledice, izjavi, naj sodišče vzame na znanje, da niso pristopili. Posledično sodišče v zapisniku ugotovi, da na narok ni pristopil nihče. Iz pojasnila razpravljajoče sodnice (list. št. 80, 81) izhaja, da se je pooblaščenec tožene stranke odločil, da zaradi odsotnosti tožeče stranke s stranko na narok ne bosta pristopila. Sodnica je njegovo odločitev vzela na znanje in pripomnila, da gre za spor majhne vrednosti. V zvezi z okoliščinami spornega naroka je bil toženec tudi zaslišan. Ko ga je pooblaščenec tožeče stranke vprašal, ali se spomni, da bi njegov odvetnik rekel, da na narok ne bosta pristopila, je pooblaščenec toženca z besedami: "Oprostite, to je ..." prekinil zaslišanje toženca in toženec je odgovoril, češ, da se ne spomni. Zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da pojasnilu sodišče prve stopnje ne bi verjelo. Ker na narok ni pristopila nobena stranka, se glavna obravnava ni opravila. Pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v skladu s 3. odstavkom 454. člena ZPP so bili podani, ker je posledica nepristopa tožene stranke na narok fikcija, da tožbeni zahtevek pripoznava.

10. Ker se glavna obravnava ni opravila, ne pridejo v poštev določbe 457. člena ZPP o razglasitvi sodbe in pravnega pouka takoj po glavni obravnavi, na katere se sklicuje pritožba, kot tudi ne branje zapisnika in morebitne pripombe nanj.

11. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče tožene stranke ob začetku postopka ni opozorilo na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti. V pozivu na odgovor na tožbo (list št. 1a), je sodišče toženo stranko opozorilo, da mora v odgovoru na tožbo navesti vsa dejstva in dokazne predloge (451. člen ZPP). V tem pozivu so sicer resnično napak zavedeni nekateri podatki po prvotni tožbi, namesto po nasprotni tožbi (stara opravilna številka, vrednost spornega predmeta je 4.100,00 namesto 2.000,00 EUR in navedeni sta še dve stranki), vendar s tem ni bila storjena nobena absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje je bila tožena stranka v pozivu, naj odgovori na vlogo tožeče stranke (list. št. 13), opozorjena, da lahko v skladu s 452. členom ZPP vloži le eno pripravljalno vlogo.

12. Pritožba navaja, da je bila obravnavana nasprotna tožba vložena neposredno v spis in je sodišče toženi stranki ni pravočasno vročilo s potrebnimi opozorili, zato je tožena stranka sama vložila odgovor na tožbo, ki pa ga je sodišče spregledalo in ji je šele po dveh letih vročilo tožbo s pozivom, naj nanjo odgovori. Pritožbeno sodišče odgovarja, da te zatrjevane pomanjkljivosti niso niti absolutno niti relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker niso vzrok za to, da je bila izdana sodba na podlagi pripoznave in niso mogle vplivati na njeno pravilnost in zakonitost. 13. Ker uveljavljani in po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave (353. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).