Jedro

Dejstvo, da je tožeča stranka v stečaju in je vložitev tožbe odobrila stečajna sodnica, ki je kolegica sodnice, ki naj odloči o utemeljenosti odškodninske tožbe, ni razlog za delegacijo drugega sodišča. Tudi pritiski javnosti in medijev na sodišča niso razlog za dodelitev zadeve drugemu sodišču, saj mora biti vsak sodnik sposoben vzdržati te pritiske in soditi nepristransko.

Toženca izražata dvom v nepristranskost sodišča in se počutita ogrožena, kar bi lahko vplivalo na njun način pravdanja in položaj v postopku. Njun dvom je še toliko bolj razumljiv, ker na pristojnem sodišču sodi le osem sodnikov in sta pravdni in gospodarski oddelek praktično združena. Ker bi bila zato lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, je sodišče ugodilo predlogu tožencev in določilo drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

Tožnica navaja, da je bil 14. 7. 2005 pred Okrožnim sodiščem v Krškem na podlagi njenega predloga začet stečajni postopek in da stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo terjatev stečajnih upnikov. Zato je vložila tožbo proti prvemu tožencu, ki je bil direktor družbe A. d.d., ter proti drugemu tožencu in tretji toženki, ki sta bila člana nadzornega odbora. V njej navaja, da so toženci nevestno poslovali in zahteva nerazdelno plačilo 636.233.716 tolarjev odškodnine.

Prvi in drugi toženec sta skupaj z odgovorom na tožbo vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlagata, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo sodišče, ki bo postopalo v zadevi. Navajata, da je stečajni upravitelj aktivno legitimiran za vložitev tožbe in da je njegovo ravnanje odobrila predsednica stečajnega senata. Ker pa je po 63. členu in po 52. členu Zakona o pravdnem postopku za odločanje o zadevi stvarno pristojno isto sodišče, toženca izražata svoje nezaupanje v zakonitost sojenja. Navajata, da so podani tehtni razlogi iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku, ker je v interesu stečajnega upravitelja in sodnice, ki je njegovo ravnanje odobrila, da bi bili upniki poplačani, pa tudi, da bi bila s sodbo o odškodninskem zahtevku potrjena pravilnost njune odločitve. Ker je stečajna sodnica kolegica in sodelavka sodnice, ki bo odločala o odškodnini, menita, da je podan objektivni dvom tožencev in javnosti v nevtralnost in neodvisnost sodišče, ki bo odločalo o odškodnini. Sklicujeta se na 22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije in menita, da mora biti vsaki stranki v postopku zagotovljena pravica do poštenega sojenja, kamor sodi tudi občutek stranke, da bo imela vsebinsko enak položaj kot nasprotna stranka in da se bo subjektivno počutila varno. Tudi za javnost navaja, da stečaj pomeni lokalno tragedijo s socialnega vidika in pritisk okolja, ki bo podkrepljen z napadi medijev, ki zlasti prvega tožnika že sedaj označujejo kot "A. rabelj".

V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-68/06 ) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur. l. RS, št. 33/94 - MP , št.7). Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da je tožeča stranka v stečaju in je vložitev tožbe odobrila stečajna sodnica, ki je kolegica sodnice, ki naj odloči o utemeljenosti odškodninske tožbe, ni razlog za delegacijo drugega sodišča, ker to dejstvo ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Tudi pritiski javnosti in medijev na sodišča niso razlog za dodelitev zadeve drugemu sodišču, saj mora biti vsak sodnik sposoben vzdržati te pritiske in soditi nepristransko.

Drugače pa je s položajem tožencev, ki izražata dvom v nepristranskost sodišča in se počutita ogrožena. To bi lahko vplivalo na njun način pravdanja in položaj v postopku. Njun dvom je še toliko bolj razumljiv, ker na Okrožnem sodišču v Krškem sodi le osem sodnikov in sta pravdni in gospodarski oddelek praktično združena. Ker bi bila zaradi njunega sumničenja v procesna dejanja lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo - 43/06) ugodilo predlogu tožencev in določilo stvarno pristojno sodišče v bližnjem kraju, da postopa v tej zadevi.