Jedro

Odločitev o domnevi umika tožbe zaradi neplačila sodne takse ima lahko za stranko hude posledice (odvzeta ji je pravica do sodnega varstva), zlasti kadar je vložitev tožbe vezana na prekluziven rok (npr. kot ravno pri motenju posesti). Zato mora biti sodišče, preden tako odločitev sprejme, prepričano, da je bila stranka pravilno opozorjena na posledice – zavrženje tožbe/predloga v primeru, da sodne takse v roku ne bo plačala.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopka po tožbi in v zvezi s predlogom za začasno odredbo, ker sodna taksa ni bila plačana.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da mu je od 30. 8. 2019 dalje nasilno onemogočeno bivanje v hiši na naslovu S., kjer je njegovo stalno bivališče vse življenje in kjer je tudi prejemal pošto. Iz teh razlogov se je na sodišče obrnil po pomoč in vložil tožbo 20. 9. 2019, da bi se to stanje prekinilo. Hkrati je vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ker pošte sodišča ni prejel in ker se je ravnanje tožene stranke nadaljevalo, je 26. 12. 2019 na sodišče ponovno vložil isto tožbo za motenje posesti in tudi vlogo za oprostitev plačila sodnih takse. Sodišče prve stopnje je 6. 2. 2019 izdalo sklep, da se tožnika oprosti plačila sodnih takse. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev o domnevi umika tožbe zaradi neplačila sodne takse ima lahko za stranko hude posledice (odvzeta ji je pravica do sodnega varstva), zlasti kadar je vložitev tožbe vezana na prekluziven rok (npr. kot ravno pri motenju posesti). Zato mora biti sodišče, preden tako odločitev sprejme, prepričano, da je bila stranka pravilno opozorjena na posledice – zavrženje tožbe/predloga v primeru, da sodne takse v roku ne bo plačala.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da so bila tožniku vsa sodna pisanja vročena na naslov, ki ga kot svojega sicer tudi sam navaja v vseh svojih vlogah (S.). Vendar tožnik obenem ves čas (tudi v pritožbi) trdi, da mu je bivanje na tem naslovu onemogočeno s strani tožene stranke oziroma da v prostore te hiše ne more (glej zlasti list. št. 2, 10, 14, 32 in 38 v spisu); ravno zato je tudi vložil tožbo pred motenjem posesti, ki jo sodišče obravnava v tem postopku. Poleg tega je tožnik že pred sodiščem prve stopnje trdil (in to ponavlja tudi v pritožbi), da je, ker pošte s strani sodišča ni prejel, vložil še enkrat isto tožbo za motenje posesti. Da to drži in je bila vložena še ena tožba, izkazujejo podatki v spisu (pri istem sodišču se vodi opr. št. P 68/2019); izhaja tudi, da je bil v tem drugem postopku tožnik oproščen plačila sodnih taks (u. z. na list. št. 32).

6. Pri odločanju o tožnikovi pritožbi v tej zadevi si je višje sodišče zastavilo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi jo ob v prejšnji točki povzetih ugotovitvah zavrnilo? Tožnik bi najverjetneje ostal brez (vsebinskega) sodnega varstva. Z zavrnitvijo njegove pritožbe v tej zadevi bi bil namreč postopek s tožbo v zvezi z motenjem posesti (ki bi bila glede na tožbene trditve sicer pravočasna) pravnomočno ustavljen, v vzporedni zadevi (P 68/2019), kjer je bil tožnik oproščen plačilna sodne takse, pa bi se postopek sicer nadaljeval, a brez možnosti za vsebinsko odločitev, saj gre, kot pravi pritožnik, za isto (!) tožbo, ki bo glede na datume, razvidne iz tega spisa, težko pravočasna (primerjaj 32. člen SPZ). To bi lahko imelo za pritožnika daljnosežne posledice – ostal bi brez sleherne vsebinske odločitve sodišča. 7. Ko je sodišče prve stopnje prejelo drugo tožnikovo tožbo, ki je, kot kaže, identična tej, vloženi v obravnavani zadevi, bi moralo (s tožnikom) preveriti, ali gre v resnici za novo/drugo tožbo ali pa je tožnik le (neustrezno) odzval na poziv sodišča v tem postopku (k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev). Ker tega ni storilo, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) – tožnik je pravni laik in zgolj na podlagi opravilnih številk ne more vedeti, da v resnici pred sodiščem tečeta dva postopka, ki ju (nehote) celo sam sprožil. Posledica neustreznega ravnanja sodišča prve stopnje je, da je bil tožnik oproščen plačila sodne takse v kasneje začetem postopku, v nasprotnem primeru pa bi bil postopek en sam in v njem bi bil tožnik oproščen plačila sodne takse (da tožnik vsebinske pogoje za oprostitev izpolnjuje, očitno ni sporno), sodišče pa bi lahko nadaljevalo z vsebinskim obravnavanjem zadeve.

8. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje preveri stanje obeh spisov, ju združi ter preveri učinke sklepa o taksni oprostitvi v zadevi P 68/2019 na tožbo, vloženo v tej zadevi.