Jedro

Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila druga javna dražba neuspešna iz razloga na upnikovi strani, češ da je dražbo preklical. Preklic naroka za javno dražbo ne pomeni neuspešne dražbe, temveč pomeni neizvedeno dražbo, zato preklic dražbe ne more imeti posledic, predpisanih v 2. odst. 95. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Upnikovi nadaljnji izvršilni stroški se odmerijo na 28,09 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin ustavilo. Tako je odločilo na podlagi 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z obrazložitvijo, da je bila druga javna dražba neuspešna iz razloga na upnikovi strani, ker je upnik dražbo preklical. Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik, ki navaja, da je dražbo preklical zaradi dogovora z dolžnico o obročnem odplačilu dolga in je o tem tudi obvestil izvršitelja. Vztraja pri nadaljevanju izvršbe zoper dolžnico, če se bo izkazalo, da dolžnica ne bo poravnala svojih obveznosti v skladu s sklenjenim dogovorom. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZIZ sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka ne predlaga v predpisanem roku druge dražbe oziroma ponovne prodaje z neposredno pogodbo, ali če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma z neposredno pogodbo v novem roku. Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila druga javna dražba neuspešna iz razloga na upnikovi strani, češ da je dražbo preklical. Preklic naroka za javno dražbo ne pomeni neuspešne dražbe, temveč pomeni neizvedeno dražbo, zato preklic dražbe ne more imeti posledic, predpisanih v prvem odstavku 95. člena ZIZ. Preklica naroka za dražbo tudi ni mogoče šteti kot umik predloga za opravo druge javne dražbe, ki ga je upnik vložil v predpisanem 30 dnevnem roku od prve dražbe (prim. četrti odstavek 94. člena ZIZ), kar bi lahko imelo za posledico ugotovitev, da druga javna dražba ni bila predlagana v predpisanem roku, saj mora biti umik predloga jasen in nedvoumen, da ima lahko predpisano posledico. Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na premičninah torej v konkretnem primeru nima zakonske podlage, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Opozarja pa, da upnikovega predloga za preklic javne dražbe, razpisane za 27. 11. 2006, ni mogoče šteti drugače kot le predlog za preklic razpisanega naroka, ki ne more imeti učinkov odloga izvršbe, temveč se mora izvršba nadaljevati (višje sodišče ob tem opozarja tudi na določbo četrtega odstavka 94. člena ZIZ o obveznosti izvršitelja in prehodno določbo 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-E), če ne bo odložena na upnikov predlog v skladu z 72. členom ZIZ.

Ker je upnik s pritožbo uspel in je bil sklep sodišča prve stopnje razveljavljen, ne pa zadeva tudi vrnjena v nov postopek, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ odmerilo tudi upnikove nadaljnje izvršilne stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Priznalo je zahtevanih 50 točk za sestavo obrazložene vloge, povečano za 2% za administrativne stroške in za 20% za davek na dodano vrednost. Ob vrednosti točke 0,495 (prvi odstavek 15. člena Odvetniške tarife v zvezi s 13. in 19. členom Zakona o uvedbi eura) to pomeni 28,09 EUR.